Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov zavezništva znova opozoril na pomen trdne čezatlantske vezi. “Vsak poskus oddaljevanja Evrope od Severne Amerike ne bo le oslabil Nata, temveč bo tudi razdelil Evropo,” je posvaril. Sicer pa je pozdravil nemško pobudo glede reformiranja zavezništva.
Zunanji ministri članic zveze Nato bodo danes v Bruslju opravili še zadnje priprave na srečanje voditeljev 3. in 4. decembra v Londonu. Te potekajo v senci kritik francoskega predsednika Emmanuela Macrona o klinično mrtvem zavezništvu, ki so po pogostih grobih napadih ameriškega predsednika Donalda Trumpa še dodaten udarec za Nato.
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je že v torek poudaril, da gre naslednji teden v Pariz k Macronu s sporočilom, da EU po brexitu ne bo mogla varovati Evrope, tako da čezatlantska vez ostaja ključna za evropsko varnost. Danes pa je svoja sporočila še podkrepil z opozorilom, da bi oddaljevanje Evrope od ZDA razdelilo staro celino.
Za vzhodnoevropske države je namreč dober odnos z ZDA, ki so zanje zgodovinsko ključna zaveznica, bistvena zaščita pred Rusijo, zato so Macronove izjave o potrebi po vojaško samostojni Evropi in osvežitvi strateškega dialoga z Rusijo zanje še posebej problematične.
Stoltenberg, ki poudarja, da je Nato edina platforma, na kateri se Severna Amerika in Evropa srečujeta in usklajujeta na dnevni ravni, je sicer danes pozdravil pobudo nemškega zunanjega ministra Heika Maasa glede reformiranja zavezništva. Maas je v odzivu na Macronove kritike predlagal vzpostavitev odbora strokovnjakov, ki bi pripravil predloge reform zavezništva.
Macron je bil v pogovoru za britanski tednik Economist ob oceni, da smo priča “možganski smrti Nata”, kritičen zlasti do neusklajenosti evropskih zaveznic tako z ZDA kot s Turčijo v primeru turške ofenzive v Siriji, kar je po njegovih besedah s strateškega in političnega vidika za Nato ogromen problem.
Osrednja tema v Londonu, kjer bodo sicer obeležili 70. obletnico zavezništva, bo pravična delitev bremen. Lanski julijski vrh so zaznamovale grobe Trumpove kritike zaradi preskromnih obrambnih proračunov preostalih zaveznic. V Natu sicer še pripravljajo poročilo o osveženih podatkih o obrambnih izdatkih na podlagi nacionalnih načrtov zaveznic, ki ga bodo obravnavali voditelji.
Zunanji ministri se bodo sicer danes med drugim dogovorili, da vesolje postane peta operativna domena, poleg kopnega, zraka, morja in kibernetike. Stoltenberg poudarja, da bo pristop Nata obramben in da ne bo oboroževanja vesolja, temveč gre za zagotavljanje ustrezne komunikacije, navigacije in prenosa podatkov v miru, krizi in konfliktih, za kar so vesolje in sateliti ključni.
