Piše: J. B.
»Francija nikoli ni bila dežela priseljencev – tu in tam so bili umetniki, znanstveniki ali kardinali, ki so prišli v Francijo, vendar je to ostal večinoma anekdotičen pojav, saj so intelektualci potovali proti ‘Evropi svetlobe’,« je za Sud Radio dejala Malika Sorel – Sutter, francoska pisateljica in nekdanja političarka.
V nasprotju z izjavo predsednika Emmanuela Macrona, da je bila Francija vedno država priseljencev in da so migranti del francoske DNK, se je pojav začel šele v sedemdesetih letih 19. stoletja in je bil zelo omejen.
Utemeljitev, ki jo je predstavil Emmanuel Macron, je popolnoma napačna. Je bodisi posledica nepoznavanja francoske zgodovine, bodisi namernega zavajanja ali pokvarjenosti Macrona. »Francija nikoli ni bila dežela priseljencev, Francija je rasla tam, kjer je vedno bila, v resnici so se prvi migracijski pojavi začeli leta 1870 s prihodom italijanskih in nato poljskih priseljencev,« dejala Sorel- Sutterjeva.
Sorel-Sutterjeva, ki se je rodila alžirskim staršem, v Alžiriji živela 15 let in je bila nekoč članica francoskega sveta za integracijo, ugotavlja, da je bilo priseljevanje v preteklosti omejeno in ni bistveno spremenilo demografije Francije. Mnogi od teh priseljencev so bili tudi izurjeni
obrtniki in intelektualci, ki niso prihajali v velikem številu, večinoma so bili Evropejci in kristjani in niso predstavljali resnega bremena za državne proračune. Pojav neevropskega priseljevanja je zelo nov pojav in šele v zadnjih desetletjih je dosegel ogromne razsežnosti, ki grozijo z demografsko preobrazbo države .
»Francoska vlada sprejema vrsto odločitev, ki so proti francoskemu prebivalstvu in njegovemu življenju, pri čemer je večina družbe proti priseljevanju,« je še menila in dodala, da bo to vplivalo na prebivalstvo, na sestavo prebivalstva in posledično bo spremilo volilno telo, ki bo odločalo o socialnih programih ter bodočih vrednotah in morali družbe.
