Finančni ministri držav v območju evra so ponoči v Luksemburgu dosegli dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje ogromnega grškega dolga. Država se tako po osmih letih tuje pomoči postavlja na lastne noge. “Grške krize je konec,” ocenjujejo v Evropski komisiji.
“To je bila evroskupina, ki si jo bomo zapomnili,” je poudaril šef evroskupine, portugalski finančni minister Mario Centeno.
Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov pomoči v treh programih, zadnji se izteče 20. avgusta. V zameno je morala izpolniti več kot 450 ukrepov in pristati na številne težke reforme.
Zadnji finančni obrok, ki so ga danes potrdili ministri, znaša 15 milijard evrov. Skupno bo Grčija za pokritje finančnih potreb v prihodnjih 22 mesecih dobila zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov, je pojasnil Centeno.
“Grška kriza se končuje nocoj v Luksemburgu,” je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Spomnil je, kako dramatično je bilo v minulih osmih letih in kako realna je bila možnost grexita – izstopa Grčije iz območja evra.
Zgodovinskost trenutka je izpostavil tudi šef evropskega reševalnega sklada ESM Klaus Regling, ki je prav tako spomnil na “dramatične noči”.
Čustvenost trenutka je delila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Izpostavila je, da je bila zraven prvi dan, ko so ugotovili nepravilnosti pri statističnih podatkih o grških javnih financah, in da je zraven tudi zadnji dan.
Evrske partnerice Grčije so izkazale v zameno za ukrepe in reforme solidarnost brez primerjave – največjo solidarnost na svetu, je izpostavil Regling. Ta vključuje ne zgolj 242 milijard evrov, kolikor so evropske posojilodajalke prispevale od leta 2010, ampak še vrsto drugih ukrepov v pomoč državi, med njimi odpis dolgov leta 2012.
Zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je bilo tako kot v minulih osmih letih tudi v končnici programa najtrši oreh.
Ministri so se dogovorili o več ukrepih za zmanjšanje dolga: desetletnem podaljšanju ročnosti posojil v okviru reševalnega sklada EFSF, predhodnika ESM, desetletnem odlogu obresti in amortizacije, Grčija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale članice območja evra od grških državnih obveznic.
V IMF, čigar mnenje o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti dolga je ključno za odziv trgov, ocenjujejo, da so srednjeročno ti ukrepi zadovoljivi, dolgoročno pa imajo zadržke, zato izpostavljajo zavezo območja evra, da bo spremljalo vzdržnost grškega dolga in po potrebi sprejelo dodatne ukrepe, je pojasnila Lagardova.
Ministri so se dogovorili tudi o okrepljenem nadzoru Grčije po izteku programa, ki ga bodo sprožili v prihodnjih tednih in pri katerem bo dejavno sodeloval tudi IMF, ki torej finančno v okviru tretjega programa ne bo prispeval.
Grčija se sicer zavezuje, da bo do leta 2022 zagotavljala primarni presežek v vrednosti 3,5 odstotka BDP. Po analizi Evropske komisije naj bi bil primerni presežek v obdobju med letoma 2023 in 2060 v povprečju 2,2-odstoten, kar sproža vprašanja, ali so ocene evroskupine res realistične in previdne, kakor zatrjuje.
Lagardova je sicer danes v Luksemburgu podala oceno stanja v območju evra, pri čemer je opozorila na tri tveganja: trgovinske napetosti, ki spodkopavajo zaupanje, pomanjkanje napredka v pogajanjih o brexitu ter odstopanje od fiskalnih ukrepov in reform.
Evroskupina je sicer v razširjeni sestavi – članice unije brez Velike Britanije – razpravljala tudi o reformi območja evra, zlasti o časovnem načrtu za dokončanje bančne unije in reformi ESM.
O teh temah, še posebno o napredku pri vzpostavljanju evropskega sistema jamstva za vloge kot tretjega stebra bančne unije, bodo danes razpravljali tudi vsi finančni ministri EU na rednem mesečnem zasedanju, nato pa tudi vrh EU konec prihodnjega tedna.