Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile delovanje posebnega finančnega mehanizma, ki naj bi zagotovil nadaljnje trgovanje evropskih podjetij z Iranom in to kljub ameriškim sankcijam proti državi. To naj bi zavarovalo gospodarske koristi Irana v okviru mednarodnega jedrskega dogovora in zagotovilo njegovo preživetje kljub odstopu ZDA, so preprične omenjene evropske države.
Da so omenjene tri države zagnale finančni mehanizem v pomoč evropskim podjetjem z legitimnimi poslovnimi interesi v Iranu, je danes v Bukarešti naznanil nemški zunanji minister Heiko Maas.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini je pozdravila vzpostavitev tega mehanizma, ki bo po njeni oceni omogočil nadaljnjo legitimno trgovino z Iranom, kot predvideva iranski jedrski dogovor.
Ukrep je del prizadevanj za ohranitev mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu, po katerem se je Teheran zavezal, da ne bo razvijal jedrskega orožja, v zameno pa je mednarodna skupnost odpravila del gospodarskih sankcij proti državi.
Nemčija, Francija in Velika Britanija – države, ki vzpostavljajo ta finančni mehanizem v obliki namenske družbe, so poleg ZDA, Rusije in Kitajske leta 2015 izpogajale sporazum z Iranom.
Nato je ameriški predsednik Donald Trump, ki trdi, da je dogovor slab in ne naslavlja ključnih problemov – iranskega balističnega programa in njegove negativne vloge v regiji, odrekel podporo sporazumu in znova uvedel sankcije proti državi.
Namen namenske družbe (v angleščini special purpose vehicle ali SPV) je zagotoviti zadostne gospodarske koristi Iranu v okviru tega dogovora ter preprečiti njegov propad in obnovitev dejavnosti za razvoj jedrskega orožja.
Družba, ki je bila po poročanju nemških medijev registrirana kot Instex (Instrument in Support of Trade Exchanges), ima sedež v Parizu, financirale pa jo bodo omenjene tri države.
Zasnovana je tako, da naj bi omogočila trgovino na področjih, ki jih ne pokrivajo ameriške sankcije, na primer hrana in zdravila.
Vprašanje je, ali bo družba, ki je v glavnem namenjena malim in srednjim podjetjem, dejansko zagotovila poslovanje evropskih podjetij v Iranu, saj ne omogoča zaščite podjetjem pred ameriškimi sankcijami. Podjetja se bodo sama odločila, ali bodo sodelovala.
EU sicer poudarja, da deli ameriške skrbi glede Irana, a da je treba vprašanje balističnih izstrelkov in vloge države v regiji nasloviti v drugem kontekstu, ločeno od jedrskega dogovora.
