Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je danes obsodilo Rusijo zaradi večkratnih aretacij opozicijskega voditelja in kritika predsednika Vladimirja Putina Alekseja Navalnega. Več aretacij je bilo po prepričanju sodišča politično motiviranih. Rusija bo morala Navalnemu plačati skupaj več kot 51.000 evrov odškodnine pa tudi sodne stroške.
Sodišče je v z napetostjo pričakovani sodbi med drugim izpostavilo, da je politična motiviranost pri aretacijah Navalnega “temeljni vidik” zadeve. Cilj dveh aretaciji Navalnega je bil namreč prav “zatreti politični pluralizem”, je ugotovilo sodišče in pri tem prepoznalo kršitev 18. člena evropske konvencije o človekovih pravicah.
Poleg tega je bila 42-letnemu političnemu aktivistu kršena še njegova pravica do svobode in varnosti ter pravičnega sojenja. Sodniki v Strasbourgu so poleg tega prepoznali tudi kršitev 11. člena konvencije, ki se nanaša na pravico do svobode zbiranja in združevanja, pri čemer dve aretaciji Navalnega nista imeli legitimnih ciljev – ti bi bili preprečevanje kriminala ali nereda oz. zaščita pravic drugih, preostalih pet pa v demokratični družbi po mnenju sodnikov ni bilo nujnih.
Na sodišču so ob tem priporočili, da vlada v Moskvi sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila svobodo mirnega združevanja v Rusiji. Moskva bo morala poleg tega plačati 50.000 evrov za moralno škodo, ki jo je utrpel 42-letni opozicijski politik, poleg tega pa še 1025 evrov za gmotno škodo. Nositi bo morala tudi 12.653 sodnih stroškov.
Navalni, ki se je danes udeležil javnega zaslišanja na sodišču, je izrazil veliko zadovoljstvo s sodbo. “Sem zelo zadovoljen, celo zelo srečen,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencija AFP. Sodniki na prvi stopnji namreč niso prepoznali politične motiviranosti njegovih aretacij.
“Zelo smo zadovoljni. Danes smo dobili pri vseh zadevah, najpomembneje pa je, da so bile aretacije prepoznane kot politično motivirane,” je pred predstavniki medijev še dejal Navalni, ki je smel šele v sredo iz Moskve odpotovati v Strasbourg, potem ko mu je Rusija še v torek preprečila odhod, ker da ni plačal kazni v višini dobrih 27.000 evrov, povezane z obsodbo iz leta 2013.
V Strasbourgu so odločali o več pritožbah Navalnega, v katerih je sodnike pozval, naj potrdijo, da so bile njegove aretacije, priprtja in administrativne kazni v obdobju med letoma 2012 in 2014 politično motivirane in da so bile kršene njegove pravice.
Med letoma 2012 in 2014 ga je ruska policija ob robu protivladnih političnih shodov aretirala sedemkrat. Vsakič so ga prepeljali na policijsko postajo, kjer so ga več ur zadrževali in ga nato sodno preganjali ali zaradi kršitve postopkov v zvezi z dogodki na javnih mestih ali zaradi neupoštevanja ukazov policije.
Kot je danes spomnilo sodišče, so Navalnega v petih primerih obsodili na denarno kazen, dvakrat pa na upravnih zapor za sedem oz. 15 dni. Navalni se je v zvezi s temi kaznimi zaman pritoževal pred ruskimi sodišči, zato se je na koncu obrnil na sodišče v Strasbourgu.
To je februarja 2017 Rusijo prvič obsodilo, med drugim zaradi kršitve pravice do svobode in varnosti, svobode zbiranja in združevanja ter pravičnega sojenja, a zavrnilo, da so bile aretacije politično motivirane. Na to sodbo sta se pritožila tako Rusija kot Navalni.
Navalni je dolgoletni kritik ruskega predsednika, v zadnjih letih je organiziral številne protivladne proteste. Na marčnih predsedniških volitvah v Rusiji ni smel kandidirati, saj so mu oblasti to prepovedale zaradi pogojne obsodbe iz leta 2013. Na volitvah bi bil sodeč po javnomnenjskih raziskavah najresnejši Putinov tekmec, a še vedno brez možnosti za zmago.
