Potem ko je bila Hagia Sophia nedavno iz muzeja znova spremenjena v mošejo, so v njej verniki prvič zapeli protikrščanske sure. Pri simbolični otvoritvi je sodeloval tudi tamkajšnji predsednik Recep Erdogan. Le dva tedna pred tem dogodkom pa je turško vrhovno sodišče razveljavilo dekret iz leta 1934, ki je Hagii Sophii podelil status muzeja.
Petkove molitve je opravil Ali Erbas, šef turškega Direktorata za verske zadeve. Vstopil je na midram v roki držeč meč, kar je pojasnil s tem, da gre za tradicijo, ki se nanaša na mošeje in naj bi šlo za nekakšen osvajalski simbol. Ob tem je poudaril, da bi to tradicijo radi obnovili, če bo to dopustil Alah. Obenem je spregovoril tudi o nekaterih drugih tradicijah, še zlasti o pomenu učenja iz Korana. Sure, ki so jih v “novopečeni” mošeji med drugim prebrali pa so med drugim govorile o tem, da Bog ni imel nikakršnih “tovarišev”, s čimer je mišljeno krščansko pojmovanje Boga, kjer je govora o Sveti trojici in o relaciji med Bogom očetom in Bogom sinom, poroča pch24.
Dodajanje Bogu nekakšnih “kompanjonov” naj bi bilo v Islamu bogokletno. V še eni izmed sur pa so izražali dvom v to, da je Jezus sin Marije, in da Bogu ne ustreza, da bi si omislil sina, kar je le še ena polemika, ki se jo v Islamu očita krščanstvu. Med surami, ki nasprotujejo krščanskemu nauku, pa se je znašel še en fragmet iste sure, ki razglaša, da je to grozljivo, kar so naredili tisti, ki razglašajo, da je Bog dobil sina, in da so nebesa skoraj razpadla zaradi tega bogokletja, Zemlja pa popokala, gore pa sesule v prah [88-92]. Podobno sporočilo menda nosi tudi sura „Ya-Seen”, ki pravi, da Bog ni bil rojen.
Turški podporniki Erdogana slavijo uničenje kulturne dediščine. (Foto: epa)
Tudi v tem primeru lahko naletimo na teološko polemiko s krščanstvom “Credo”: “in v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Marije Device; Takšen izbor sur kaže le na močno oddaljevanje od medverskega dialoga, sama sprememba Hagie Sophie iz muzeja v mošejo pa je dejanje zgodovinskih razsežnosti in ne kaže zgolj na oddaljevanje Turčije od idealov sekularne države, marveč tudi na Erdoganova prizadevanja, da bi obnovil islamski svet pod turškim vodstvom.
Turški predsednik Erdogan v Hagii Sophii. (Foto: družbena omrežja)
V zadnjem času je močno odmevalo dejanje turških oblasti, ki so slovito Hagijo Sofijo v Carigradu, ki je v osnovi krščanska cerkev in je bila kot takšna stoletja dolgo, iz muzeja znova spremenile v mošejo. Ostrih kritik iz tujine je bil deležen še zlasti tamkajšnji predsednik Recep Tayyip Erdogan. Turške oblasti pa so se že odzvale na kritike s poročilom v katerem navajajo, kaj vse so v zadnjih letih postorile pozitivnega z namenom zagotavljanja verske svobode, še zlasti za tamkajšnje verske manjšine.
Domen Mezeg
