Predsedniški kandidat Joe Biden ima problem in to je njegov sin Hunter. Ker je Biden odklonil odgovore na vprašanja glede Hunterja, in tudi v sinočnji debati ni ravnal nič drugače, bo ta problem kmalu postal ameriški problem, piše Wall Street Journal.
Nekdanji poslovni partner Bidenovega sina Hunterja, Tony Bobulinski, je WSJ predal elektronska sporočila iz časa, ko je bil direktor podjetja Sinohawk Holdings, ki je služilo kot vmesni člen med posli družine Biden in šanghajskim konglomeratom CEFC China Energy. Bobulinski pravi, da ga je v projekt decembra 2015 vključil James Gilliar, Hunterjev sodelavec, da speljejo posel med Kitajci in »eno najbolj znanih ameriških družin«. Posel se je gradil skozi celo leto 2016, v tem času je bilo Joe Biden podpredsednik ZDA. Posel je stekel v začetku leta 2017 in Bobulinski je v tekstih spraševal Gilliarja, kaj lahko Hunter Biden prispeva k poslu razen imena, bila pa je tudi zaskrbljen, ker so Hunterja vrgli iz vojne mornarice zaradi zlorabe kokaina. Gilliard v sporočilih priznava, da so Hunterjeve sposobnosti omejene in da ima nekaj »osebnih demonov«, vendar pa ima njegovo družinsko ime določeno težo in da Kitajci to smatrajo kot »dodano vrednost«. Bobulinski je dogovoril, da seveda priznava »vrednost imena«, a meni, da bi dobički morali biti razdeljeni predvsem med tiste, ki so dejansko opravili delo. Gleda na korespondenco med Bobulinskim in Gillianom Hunter ni opravljal kakšnega posebnega dela, je pa pripeljal v posel svojega strica Jima Bidena, tako, da je Bobulinski pripomnil, da gre očitno za pravo družinsko podjetje, ki želi unovčiti svoje ime. Hunter je postal vse bolj zahteven, želel je pisarne v treh ameriških mestih, zajeten proračun za potovanja, rento za svojega strica, zaposlitev osebnega asistenta in »pogostejše« unovčevanje dobičkov. Glede svoje fiksne plače pa je zapisal, da hoče »prekleto več« kot 850 tisoč dolarjev na leto, predvsem zato, ker mu bo večino pobrala bivša žena. V sporočilih Bobulinski predlaga Gillianu, naj ukroti Hunterja, ki očitno misli, da je ves posel njegov osebni šparovček. Razpravljala sta tudi o Huntejevem »mentalnem stanju«, o njegovi odvisnosti od mamil in dvomila o njegovi sposobnosti, da bi lahko sodeloval v poslovnih sestankih. Elektronska sporočila kažejo, da je Hunter Biden pobiral 20 odstotkov dobička in še 10 odstotkov posebej, za »Velikega fanta«, se pravi svojega očeta Joeja Bidena. Bobulinski pravi, da se je enkrat tudi osebno sestal z »Velikim fantom«, tj. Joejem Bidenom. Očitno pa so Bideni skušali prevarati tudi svoje ameriške partnerje in se za posle z CEFC menili mimo njih. Podjetje je tako nakazalo 4,7 milijona dolarjev »svetovalnih honorarjev« odvetniški firmi, v kateri je delal Biden, odprli pa so tudi podjetje, ki je nudilo odprt kredite Hunterju Bidenu, njegovemu stricu Jimu in teti Sari.
Podjetje CEFC je bilo sumljivo podjetje, tesno povezano s kitajsko vlado in vojsko, ki je razglasilo bankrot potem, ko so ameriške oblasti začele preiskovati podjetje pod obtožno pranja denarja. To podjetje je delovalo proti ameriškim interesom in noben Američan, ki opravlja javno funkcijo, ne bi sme imeti stikov z njim, kaj šele nekdo, ki je bilo predsednik in zdaj kandidat za predsednika, piše WSJ. In vendar politiki demokratske stranke in mediji skušajo vso zadevo prikriti in trdijo, da gre za dezinformacije. Pri tem pa posli s Kitajci sploh niso vse, piše WSJ, Hunter je skušal unovčevati družinsko ime tudi v podobnih sumljivih poslih v Ukrajini in Kazahstanu.
