Cenzura in precedens je Stoyan Andov za ALPHA TV komentiral odločitev civilnega sodišča o prepovedi prodaje knjige “Do atentata in po njem. Okoli knjige se je po promociji dvignil prah, ker se avtor sklicuje na domnevno vpletenost profesorja Ljubomirja Frckovskega v atentat na nekdanjega predsednika Gligorova. Frchkovski je vložil tožbo zaradi obrekovanja.
“Tudi v času Jugoslavije sem napisal heretične knjige, ki se niso ozirale na takratni režim, pa zato niso bile nikoli prepovedane. To je precedens in nesmisel, to govori o cenzuri, slabo govori o državi, ni dobra slika. Odločitve nisem prejel, vendar se bomo z odvetnikom pritožili. Rad bi vedel, kaj je to, zaradi česar so sodniki sprejeli tako odločitev,” pravi Andov.
Sodišče je obrazložilo, da je bila odločba sprejeta na zahtevo tožeče stranke, ki je poleg odškodnine za škodo zahtevala tudi prepoved prodaje.
To ni prvi primer cenzure
Makedonsko ministrstvo za kulturo je namreč septembra obsodilo in prepovedalo film režiserja Janija Bojadzija “Bič s Kristusom”, v katerem je poudaril, da poziva k nasilju na etnični osnovi. Predsednik vlade Zaev se takrat ni vzdržal obsojanja, čeprav je film prejel prestižno nagrado filmske žirije v Montrealu.
Tudi makedonski igralec Saso Tasevski je doživel cenzuro: nNjegovo stand-up predstavo, ki je bila 31. marca načrtovana za “sever Makedonije”, in ki je bila razprodana, kot pravi 200 kartic, je preprosto preklical direktor Prilepskega gledališča. Razloga, je dejal Tasevski, ni vredno omeniti.
