Evropska komisija bo v sredo predlagala evropski proračun za obdobje 2021-2027. To bo prvi večletni finančni okvir po brexitu, ki po navedbah Bruslja spreminja pravila igre in terja povečanje proračuna. Ta sedaj znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka EU, pričakuje pa se predlog v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND.
Po brexitu povečanje proračuna EU
Komisija poudarja, da je proračun treba povečati za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Britanije, ki znaša od 12 do 14 milijard evrov na leto, in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, ki znaša od osem do deset milijard evrov na leto, poroča Sta.
Polovico prihodkovne vrzeli naj bi unija odpravila z rezi izdatkov, polovico pa z dodatnimi prihodki preostalih 27 članic. Petino odhodkovne vrzeli naj bi odpravila s prerazporejanjem sredstev in rezi, 80 odstotkov pa s svežim denarjem in dodatnimi prispevki.
Erasmus in Obzorje “sveti kravi”, nobene revolucije pri koheziji in kmetijstvu?
Že večkrat so v komisiji izpostavili dve “sveti kravi” – program študentske izmenjave Erasmus + ter program za raziskave in inovacije Obzorje, kjer rezov ne bo. Sredstva za Erasmus želi komisija podvojiti, sredstva za Obzorje pa povečati za 40 ali 50 odstotkov.
Vsi ostali programi lahko pričakujejo reze, tudi najobsežnejša kohezija in kmetijstvo, a naj ti ne bi bili radikalni. V komisiji obljubljajo, da ne bo revolucije.
Komisija v povezavi s kmetijstvom in kohezijo omenja v povprečju šestodstotne reze v primerjavi z letom 2020. Medtem ko je bilo v preteklosti za ti politiki namenjenih 80 odstotkov proračuna, ga bo po novem 60 odstotkov, napovedujejo v Bruslju.
Premik težišča z vzhoda na jug
Pričakovati je tudi spremembe pri izračunavanju kohezijskih sredstev, pri čemer naj bi se v prihodnje manj upoštevalo razvitost, torej bruto domači proizvod na prebivalca, ter več druge dejavnike, kot so na primer migracije, brezposelnost mladih in revščino.
Težišče financiranja v sklopu kohezijske politike, ki je tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi evropskimi regijami, naj bi se tako preselilo z vzhoda na jug, ki sta bolj prizadeli gospodarska in migrantska kriza.
Pri upoštevanju izziva migracij v prihodnjem proračunu naj torej ne bi šlo za kaznovanje članic, ki zavračajo begunske kvote, temveč za finančno podporo tistim, ki so pod največjimi pritiski.
Delitev na neto plačnice in neto prejemnice “zastarela”
V komisiji odločno zavračajo razpravo o neto prejemnicah in neto plačnicah, ki je sicer tradicionalno v središču proračunskih pogajanj unije, kot zastarelo in lažno, saj se ne sme gledati zgolj proračunskega položaja, temveč širše gospodarske koristi.
Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi sicer Španija prešla iz kluba neto prejemnic v klub neto plačnic.
Viri pri EU v povezavi s tem, kakšne spremembe je mogoče pričakovati v teh dveh klubih, opozarjajo, da je to odvisno od gibanja BDP in nemogoče vnaprej napovedati, a obenem ocenjujejo, da bo Poljska zagotovo postala neto plačnica pred koncem prihodnjega večletnega finančnega okvira, morda pa tudi katere druge nove članice.
Slovenija je bila doslej neto prejemnica in naj bi po izračunih slovenske strani to ostala tudi v prihodnjem evropskem večletnem finančnem okviru.
Pogojevanje denarja s spoštovanjem vladavine prava
Pomembno vprašanje v pričakovanju novega proračunskega predloga komisije je pogojevanje evropskih sredstev, zlasti z vidika spoštovanja vladavine prava. Zaradi kršitev na Poljskem se od komisije pričakuje, da bo takšno pogojevanje vključila v predloge.
V Bruslju v povezavi s tem poudarjajo, da bo pogojevanje na splošno tesno povezano z evropskim semestrom oziroma evropskimi priporočili za proračunsko in reformno ukrepanje, ki jih dobijo članice vsako leto v okviru evropskega semestra.
Poudarjajo tudi, da je vladavina prava sine qua non oziroma nujni pogoj za to, da je mogoče na sodišču zahtevati povrnitev denarja v primeru korupcije ali poneverbe ter da bo šel predlog komisije v tej smeri, torej da bo temeljil na zagotavljanju neodvisnosti sodišč.
Rabati, lastni viri
Po odhodu Britancev z njihovim zloglasnim rabatom ali proračunskim popustom, ki si ga je priborila železna dama Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da hoče nazaj svoj denar, naj bi odpravili tudi nekatere druge rabate, ne pa vseh.
S tem naj bi namreč zagotovili podporo nekaterih neto plačnic. Štiri neto plačnice – Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska – trenutno neomajno vztrajajo pri tem, da se proračun ne sme povečati.
Za zagotovitev lastnih virov naj bi komisija predlagala prenos dela prihodka od sheme za trgovanje z izpusti, uvedbo davka na plastiko ter prenos prihodkov centralnih bank in ECB od izdajanja evrov.
S pogajanji do “27 malih zmagovalcev”
Komisija bo sicer prihodnjo sredo predstavila krovni predlog z glavnimi številkami, podrobni zakonodajni predlogi za posamezne politike bodo sledili v prihodnjih tednih. To naj bi bil zadnji sedemletni proračun, v prihodnje naj bi imela unija petletne finančne okvire.
Za potrditev krovnega proračunskega predloga je potrebno soglasje članic unije, zato viri pri EU izpostavljajo, da je treba v pogajanjih zagotoviti “27 malih zmagovalcev”.
