Beograjski nadškof Stanislav Hočevar bo na jutrišnji dan dopolnil 75 let, kar pomeni, da bo izpolnil kanonično določeno starost, pri kateri škofje ordinariji podajo svojo odpoved škofiji. Marca letos pa je je minilo dvajset let od njegovega imenovanja za beograjskega nadškofa.
Rojen je bil 12. novembra 1945 v Jelendolu v župniji Škocjan na Dolenjskem, od koder izhaja tudi znani misijonar Ignacij Knoblehar. Svoje duhovniško poslanstvo je našel pri salezijancih, leta 1973 je bil posvečen v duhovnika in postal vzgojitelj v salezijanskem malem semenišču v župniji Želimlje. Šest let kasneje je končal magistrski teološki študij v Ljubljani, med drugim je bil kasneje namestnik provincialnega inšpektorja, ravnatelj Modestovega dijaškega doma na Koroškem. Leta 1988 je postal provincialni inšpektor za salezijance v Sloveniji. To službo je opravljal dvanajst let, vse do imenovanja za beograjskega nadškofa koadjutorja 25. marca 2000 s strani papeža Janeza Pavla II. Leta 2001 je dokončno postal beograjski nadškof, na tem mestu je nasledil dr. Franca Perka, ki je takrat odšel v pokoj. Hočevar je med drugim tudi eden od začetnikov postopka beatifikacije mučenca Alojzija Grozdeta.
Slovesnost je bila sprva načrtovana za mesec maj, zaradi epidemoloških razmer pa so jo prestavili na november. Z današnjo mašo v beograjski katoliški katedrali je dvojni jubilej nadškofa Hočevarja posebej počastil sarajevski kardinal Vinko Puljić, ki je bil na tej slovesnosti tudi pridigar.
Nadškof Hočevar je sicer dan pred tem v oddaji na Hrvaškem katoliškem radiu spregovoril tudi o svetosti kardinala Alojzija Stepinca, kar je sicer v Srbiji zelo občutljiva tema. Čeprav je Stepinac izšel iz družine, ki je bila naklonjena Srbom in je med vojno tudi skušal preprečiti ustaški genocid, ga imajo nekateri srbski krogi še vedno za kontraverzno osebnost. Hočevar je v oddaji med drugim povedal, da si je nekoč tako kot njegov rojak Knoblehar želel iti v misijone, a je bila volja predstojnikov drugačna. Povedal je tudi, da ima beograjska nadškofija samo 24 duhovnikov, ki so različne narodnosti: Slovenci, Hrvati, Poljaki, Slovaki, Ukrajinci…
Čestitkam in dobrim željam ob jubileju se pridružuje tudi uredništvo Demokracije.
