Piše: Andrej Sekulović
O sporu med Brusljem in Budimpešto, množičnih migracijah in drugih žgočih temah smo se pogovarjali z Balázsom Orbánom, madžarskim politikom ter parlamentarnim in strateškim državnim sekretarjem.
DEMOKRACIJA: Slovenska in madžarska vlada se soočata z obtožbami osrednjih medijev, nevladnih organizacij in liberalnih politikov, da sta »nedemokratični«. Kako gledate na tovrstne obtožbe?
Orbán: Tako premier Orbán kot tudi premier Janša sta se osebno bojevala za osebne svoboščine in za svobodo svojih narodov. Zato je smešno, da ju nekakšni neomarksistični, liberalni nevladniki ali novinarji obtožujejo »nedemokratičnosti«. Takšne obtožbe ne vplivajo na njuno politično priljubljenost. Večina volivcev v Sloveniji in na Madžarskem se zaveda, kako je videti življenje v nesvobodni družbi, ter ve, da živijo v svobodni družbi. Zato takšne obtožbe ne morejo povzročiti večje škode. Vendar pa obstaja globlja težava, s katero se danes soočajo srednjeevropske države, to je Višegrajska skupina, Slovenija in druge države. Vse te države so zelo uspešne, zaradi česar bi jih morali zahodni mediji hvaliti, in to predvsem zato, ker na sodobnem Zahodu ta čas ni prav veliko zgodb o uspehu. Predvsem v Zahodni Evropi smo priča gospodarski stagnaciji, ki povzroča izgubo samozavesti in gospodarske moči. Vojaška zmogljivost se znižuje, namesto da bi naraščala. Ob tem neomarksistične ideje naraščajo na univerzah, v nekaterih državah pa je vse bolj opazna tudi družbena neuravnovešenost. Medtem lahko v vzhodnem delu evroobmočja, v Srednji Evropi torej, v vsaki državi vidimo veliko gospodarsko rast, za službe je poskrbljeno, brezposlenost je nizka, družbe so stabilne, prihaja do zviševanja vojaških zmogljivosti. Zmožni smo braniti svoje nacionalne interese na državni in na mednarodni stopnji. Imamo pa tudi nacionalni ponos in samozavest. Zato bi morale biti te države v zahodnih medijih prikazane kot zgled, ne kot črne ovce.
DEMOKRACIJA: Bi rekli, da so te obtožbe povezane tudi z dejstvom, da se pojem demokracija drugače dojema v zahodnih liberalnih demokracijah kot v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah?
Orbán: Seveda. Sam pomen izraza »liberalna demokracija« je v Srednji Evropi drugačen kot v Zahodni Evropi. V zahodnem svetu se je ta fraza začela uporabljati po drugi svetovni vojni, za časa hladne vojne in kasneje. To je bilo za Zahod pozitivno obdobje. V času hladne vojne se je v zahodnih družbah iz generacije v generacijo zviševal življenjski standard, tako da je vsaka generacija živela bolje od svojih staršev in starih staršev. Zdaj se to spreminja, saj je glede prihodnjih generacij več pesimizma, vendar pa je to že druga tema. V Srednji Evropi je po koncu komunistične diktature, ko so Sovjeti zapustili naše dežele, prihod liberalne demokracije resda pomenil svobodo, vendar pa je pomenil tudi gospodarsko stagnacijo in zaton celo v primerjavi s prejšnjim stanjem, saj je na Madžarskem milijon ljudi izgubilo službe po obdobju tranzicije. Njim se politična svoboda, medtem ko niso imeli kaj za jesti, ni zdela dobra kupčija. Zato imata za nas liberalizem in ideja liberalne demokracije precej negativen prizvok. To je razlika med nami. Mislim, da bi se v 21. stoletju vsaka demokratična država morala sama odločiti, kakšna politična, gospodarska in kulturna struktura se ji najbolj prilega. Zato pristopov in rešitev ne moremo uvažati, temveč moramo sami priti do lastnih rešitev na podlagi svoje zgodovine, geografske lege in družbeno-kulturnih izkušenj. O tem sem napisal tudi knjigo z naslovom Madžarski način strategije (The Hungarian Way of Strategy), v kateri sem predstavil svoje hipoteze iz takšnega zornega kota in opisal, kako je liberalna demokracija postala nedemokratična progresivna hegemonistična ideologija. Če ste res demokrat, morate nasprotovati sodobni liberalni demokraciji, saj spodkopava naše svoboščine.
DEMOKRACIJA: Kakšne so po vašem mnenju glavne razlike med vzhodno- in srednjeevropskimi državami, ki so preživele komunizem, in zahodnoevropskimi državami, ki nimajo te izkušnje?
Orbán: Ne glede na to, iz katerega dela Evrope kdo prihaja, se lahko hitro strinjamo, da ta čas evropski celini v primerjavi z drugimi civilizacijami in pomembnimi igralci ne gre najbolje. Evropa v primerjavi z ZDA ali s Kitajsko ni v porastu, temveč je v stagnaciji in zatonu. Glede takšne diagnoze se lahko vsi strinjamo. Vendar pa je težava v tem, da evropske elite ne vedo, kakšna terapija je potrebna in kaj je pravo zdravilo, ki bi spremenilo ta negativni vzorec. Liberalci, predvsem tisti iz Zahodne Evrope, ki pa imajo nekaj podpore tudi v naših državah, niso nikoli doživeli komunizma v vsakodnevnem življenju ali pa so na tovrstne izkušnje pozabili. Njihov predlog je, da pozabimo na vse, kar je naredilo našo evropsko civilizacijo mogočno. Trdijo, da se moramo preprosto znebiti temeljev zahodne civilizacije, saj naj bi šlo v 21. stoletju za zastarele principe, med katere spadajo krščanska dediščina, določen način pojmovanja družine in vere in nacionalna država. Prav zato, ker so pozabili na komunistično izkušnjo, verjamejo, da lahko preprosto vse spremenijo ali razgradijo ter ustvarijo novo družbo z novimi principi. Z novo vrsto družin torej, z novo vrsto porok, z novo politično strukturo in gospodarstvom in tako dalje. To naj bi rešilo vse naše težave.
DEMOKRACIJA: Gre torej za neko vrsto liberalne utopije …
Orbán: Menim, da gre za slepo ulico. Mi torej pripadamo nasprotnemu taboru, ki na podlagi svoje antikomunistične dediščine trdi, da je težava prav v tem, da smo obrnili hrbet načelom, ki so naredila zahodno civilizacijo mogočno. Vrniti se moramo k tem načelom, k tradicionalni družini in poroki. Religijo, krščanstvo torej, in kulturo moramo znova postaviti v središče družbe. Moramo se znova osredotočiti na pomembnost suverenih nacionalnih držav in enakopravnega sodelovanja med njimi. Rešitev je torej v tem, da se vrnemo k navadam, ki smo jih opustili. Takšen pristop pa je v svojih temeljih antikomunističen, saj vsak antikomunist nasprotujete univerzalističnim, internacionalnim pristopom.
DEMOKRACIJA: Madžarska je tudi na lastni koži izkusila komunistično tiranijo. Menite, da se danes v Bruslju znova pojavljajo totalitaristične težnje, predvsem v odnosu Evropske unije do Madžarske, Poljske in Slovenije?
Orbán: Vsekakor. Tako imenovani očetje Evropske unije, Schuman, De Gasperi, Monnet in drugi, so se med seboj razlikovali. Nekateri so bili socialisti, mnogi so bili katoličani, ki so redno hodili v cerkev, vsi pa so imeli precej različna mnenja glede prihodnosti Evrope. Nekateri so bili mnenja, da je treba ustanoviti Evropsko unijo ali skupnost kot evropsko nadnacionalno državo, s čimer bi se znebili nacionalistične preteklosti, pri tem pa so pridevnik »nacionalistična« uporabljali v negativnem smislu. Bili pa so tudi taki, ki sicer ne spadajo med ustanovne očete, so pa bili v tistih časih pomembni voditelji, na primer Churchill ali De Gaulle, ki so že od začetka trdili, da nacionalizem sam po sebi ni negativen, temveč je pozitiven izraz, saj komunizem in drugi totalitarizmi niso izhajali iz nacionalističnih, temveč iz internacionalnih idej. Zatorej so bili mnenja, da je treba ustanoviti platformo in ustanove, prek katerih bi lahko nacionalne države sodelovale in mirno sobivale. Pri tem gre za izključujoča se koncepta, lahko izberemo le eno smer. V vsakem primeru pa so ustanovni očetje vedeli, da je treba odločitev prepustiti Evropejcem. Tako so ustanovili strukturo s komisijo, parlamentom, svetom, sodiščem, z ustanovami torej, ki bi lahko zagotavljale potrebno ravnovesje in omogočale različnim skupinam, da bi lahko dosegale kompromise. Zdajšnja težava je v tem, da so bile te ustanove ugrabljene. Tako so bruseljske birokratske ustanove prevzele politične vloge.
DEMOKRACIJA: Nam lahko podrobneje opišete to ideološko ugrabitev omenjenih ustanov?
Orbán: Komisija, ki bi morala biti nevtralna birokratska ustanova, ima sedaj svojo politično agendo, ki je popolnoma liberalna. Tudi parlament ima zelo jasno in agresivno politično agendo, ki bi jo lahko opisali kot progresivno, neomarksistično norost. Parlament bi moral predstavljati glas Evropejcev, ne zagovarjati norih idej. Evropsko sodišče pa bi moralo biti zadnja obrambna linija pravic evropskih narodov, vendar se prav tako bolj obrača v smer federalizma in integracije, kot da bi branilo države članice. To seveda predstavlja težavo, saj gre za zlorabo zakonov in za ugrabitev ustanov, ki se zatem uporabljajo kot politično orožje proti tistim članicam, ki se ne strinjajo z liberalno politiko. Vendar pa, če je nekdo resnično demokrat, se mora zavedati, da odgovarja le svojemu ljudstvu. Ljudstvo ga je izvolilo, zato mora predstavljati interese ljudstva, ne bruseljske liberalne politike. Zato v sejnih dvoranah in uradnih prostorih v Bruslju poteka kulturna hladna vojna.
DEMOKRACIJA: Madžarska se je že leta 2015 postavila po robu množičnim migracijam. Katere, menite, so najbolj škodljive posledice takšnih migracij za Evropo?
Orbán: Predvsem v luči trenutkih dogodkov na meji med Belorusijo in baltskimi državami so evropski politiki začeli govoriti o tem, da se migracije lahko uporabljajo kot geopolitično orožje za destabilizacijo držav, skozi katere potujejo migranti, kot tudi držav, v katere so namenjeni. Mi na to opozarjamo že od leta 2015. Množične migracije iz nestabilnih regij, kot so Srednja Azija, Bližnji vzhod in podsaharska Afrika, lahko spodkopavajo evropsko civilizacijo. Ob tem bi rad poudaril, da mi ne obsojamo drugih držav. Če Nemci, Švedi ali Francozi hočejo sprejeti te ljudi, nas to nikakor ne moti. Gre za njihovo odločitev. Vendar pa opažamo, da se stvari zaradi množičnih migracij v teh državah ne pomikajo v dobri smeri. Zdi se, da so posledice po več desetletjih množičnih migracij bolj negativne kot pozitivne. Kultura je pomembna, migranti, predvsem muslimani, pa se ne želijo asimilirati. Zelo so ponosni na svojo kulturo, jezik in religijo in jih hočejo ohraniti. Posledice migracij pa so družbena nestabilnost, velika stopnja brezposelnosti, naraščanje kriminala in tako dalje. Prihaja do trka civilizacij. Gre torej za veliko negativnih posledic. Zaradi tega mienimo, da množične migracije niso dobre za Madžarsko.
DEMOKRACIJA: Verjamete, da gre pri vprašanju migracij tudi za vprašanje suverenosti?
Orbán: Zahtevamo le pravico do obrambe svojih meja in do odločanja o tem, ali si želimo sprejeti migrante. Ta čas je madžarski narod trdno odločen, da si ne želi iti po tej poti. Mi kot vlada imamo dolžnost, da se borimo za svoj narod, tudi če to ni politična moda v Bruslju, v ZDA ali drugje. To je naša odgovornost. Vsekakor mislim, da bodo posledice množičnih migracij v Evropi grozljive.
DEMOKRACIJA: Eden od virov spora med Brusljem in Budimpešto je tudi predlog nove madžarske zakonodaje, ki bi otroke ščitila pred ideologijo LBTGQ. Zakaj je takšna zakonodaja po vašem mnenju pomembna?
Orbán: Pred kratkim sem se vrnil iz ZDA, kjer sem predstavil svoje knjige. V tem času so v ZDA potekale vmesne volitve, na katerih so republikanci zmagali v zvezni državi Virginia, kar je bilo presenetljivo, saj gre za tradicionalno modro državo. Glavna tema republikanske kampanje in glavni razlog za njihovo zmago pa je bilo vsiljevanje propagande LGBTQ v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah iz strani države. Gibanje proti temu ni bilo politično, temveč je šlo za ljudsko gibanje. Običajni starši, mame in očetje na sestankih šolskih odborov so vstali in pokazali, da ne želijo takšne agresivne, nesmiselne propagande. To se je sprevrglo v politično podporo, ki je republikancem zagotovila zmago. Čeprav se morda zdi, da v Srednji Evropi ni tako, gre tudi tukaj za osrednjo temo. Enako velja za migracije. Dokler se ljudje niso pojavili na naših mejah, si nihče ni mislil, da gre za fenomen, ki lahko vpliva na vsakdanje življenje Slovenije ali Madžarske. Tako je tudi s tem vprašanjem, saj v zahodnih družbah že obstaja zelo agresivna propaganda LGBTQ, o teh spolnih usmeritvah pa brez privolitve staršev učijo v vrtcih, šolah in srednjih šolah.
DEMOKRACIJA: Nasprotujete torej predvsem vključevanju ideologije LGBTQ v učno snov?
Orbán: Temu popolnoma nasprotujemo. Verjamemo, da morajo starši odločati o tem, kakšne spolne vzgoje bodo deležni njihovi otroci. To, da liberalci prek državnih in izobraževalnih ustanov širijo takšno agendo brez privolitve staršev, preprosto ni sprejemljivo. Zato smo spremenili svojo zakonodajo in zaradi tega nas je Bruselj napadel. Mi pa smo se odločili, da bomo prva med vsemi evropskimi državami, ki bo to odločitev neposredno prepustila ljudstvu. Zato bo glede tega vprašanja potekal na Madžarskem referendum. Takšno metodo direktne demokracije priporočamo tudi vsem našim zaveznikom. Gre za najbolj čisto obliko demokracije. Naj odloča ljudstvo, ne liberalni mediji in neizvoljeni nevladniki.
DEMOKRACIJA: Nam lahko poveste kaj več o ekonomski situaciji na Madžarskem?
Orbán: Madžarskemu gospodarstvu gre zelo dobro. Bruto stopnja bo približno 6,5 odstotka, verjetno celo več. Ljudem skušamo pomagati pri okrevanju po pandemiji, tako da vsem, ki so mlajši od petindvajset let, prihodnje leto ne bo treba plačati dohodnine. Veliko sredstev smo vložili v javni sektor, predvsem v zdravstveno nego in izobraževanje. Podvojili ali potrojili smo plače zdravnikov v času pandemije. Podvojili smo sredstva univerzam. Znova smo uvedli višjo pokojnino, ki jo je levičarska socialistična vlada ukinila pred letom 2010. Prihodnje leto bomo 6,3 odstotka bruto domačega proizvoda namenili za družinsko politiko in za podporo družinam, ki je vsekakor najvišja v Evropski uniji. Prav tako bomo zvišali tudi minimalno plačo, ki bo tako visoka, kot je bila povprečna plača leta 2010. Kar zadeva gospodarstvo, bomo torej stabilni. Čim več sredstev poskušamo nameniti za podporo družinam.
DEMOKRACIJA: Kaj pričakujete od madžarskih volitev prihodnje leto in katera vprašanja bodo odločilnega pomena v času predvolilnih kampanj?
Orban: Seveda obstaja več pomembnih vprašanj, pri katerih bomo branili interese Madžarov. Gre za spore glede suverenosti z Brusljem, migracije in vprašanja LGBTQ. Proti nam bo nastopila združena opozicija, ki misli, da bo le zaradi združevanja desnih in neomarksističnih levih strank zmagala. Sam pa sem mnenja, da bo to vzrok za njihov padec, saj je tudi nekdanji premier Ferenc Gyurcsány s svojo stranko del te koalicije. Prav oni pa so bili tisti, ki so gospodarsko uničili državo in lagali ljudem, kar je bilo razvidno iz objavljenega dokumenta. To je sprožilo proteste, na katerih so nad ljudstvo poslali policijo in prekršili pravico ljudstva do mirnih protestov. Prišlo je tudi do policijske brutalnosti, Gyurcsány pa ni odstopil. Zato je prišlo do krize, ki je popolnoma zlomila državo, dokler s pomočjo ljudstva, ki je bilo sito tovrstne politike, nismo mi prevzeli vajeti. Gyurcsány je sedaj vodja opozicije, hkrati pa ga odkrito podpirajo George Soros, čigar mediji in nevladniki so precej močni v madžarski družbi, in drugi tako imenovani filnatropi. Mislim, da Madžarom to ni po godu, saj nočejo podpreti propadlega premierja, ki se želi vrniti s pomočjo milijarderja, ki brez kakršnekoli demokratične legitimnosti s pomočjo svojega denarja, medijev in nevladnikov spodbuja in vsiljuje noro progresivno ideologijo. Madžari si tega ne želijo, mi pa hočemo z njihovo podporo to ustaviti.
Biografija
Balázs Orbán je madžarski pravnik, politolog in politik, ki je politični svetovalec predsednika vlade Viktorja Orbána in državni minister v kabinetu predsednika vlade. Je tudi predsednik upravnega odbora Mathias Corvinus Collegium. Živi v Budimpešti z ženo in dvema sinovoma.
