Piše: C. R., STA
Argentinski parlament je ponoči po maratonski seji dokončno potrdil obsežen paket reform predsednika Javierja Mileija, ki je bil v več mesecih razprav sicer temeljito spremenjen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Milei je s tem dosegel politično zmago in bo lahko nadaljeval z deregulacijo gospodarstva ter proračunskimi rezi.
Milei si je že čestital in sveženj reform označil za “največjo fiskalno prilagoditev ne le v zgodovini Argentine, ampak tudi v zgodovini človeštva”, navaja AFP.
Obsežni paket gospodarskih reform Mileijeve vlade bo med drugim uvedel privatizacijo več podjetij v državni lasti, davčne olajšave za velike vlagatelje, davčne reforme in reforme trga dela, znižanje pokojnin in omejevanje delavskih pravic.
“Politično je to velik uspeh za vlado, v gospodarskem smislu pa gre za vrnitev v politiko 90. let, z deregulacijo, privatizacijo in brezpogojnim odpiranjem trga, kar bo zadalo hud udarec industriji ter malim in srednje velikim podjetjem,” je za AFP ocenil ekonomist in politični analitik Pablo Tigani.
Fiskalno varčevanje
Mileijeva vlada z reformami posega praktično v vse družbene sfere in uvaja drastičen program popolnega fiskalnega varčevanja, da bi do konca leta dosegli ničelni proračunski primanjkljaj in tako zajezili kronično inflacijo. Maja se je inflacija v Argentini še naprej postopno zmanjševala, kar se je začelo pred petimi meseci, vendar na letni ravni še vedno dosega 276 odstotkov.
Ob tem so proračunski rezi, vključno z ohromitvijo javnih služb, skupaj z brutalno 54-odstotno devalvacijo pesa decembra lani zadušili kupno moč. Posledice tega vplivajo na potrošnjo, dejavnost in zaposlovanje, argentinsko gospodarstvo pa se krči.
Ukrepom Mileijeve vlade nasprotujejo zlasti leve politične stranke, sindikati in socialne organizacije. Pred poslopjem argentinskega kongresa so med več kot 12 ur trajajočo sejo tudi v četrtek potekali protesti, enako kot pred dvema tednoma, ko je reformo potrjeval senat.
Opozicija in sindikati, ki trdijo, da bodo ukrepi prizadeli milijone Argentincev, so reforme med drugim označili za neoliberalne in nepravične. Vlada pa je morala svoje predloge precej oklestiti, da je dobila podporo v obeh domovih parlamenta.
