(AKTUALNO) Tretja obletnica brutalnega napada palestinskega Hamasa na Izrael – da bi bil napad uspešnejši, so teroristični napadalci izbrali praznik

Piše: B. S. 

Danes je tretja obletnica napada 7. oktobra 2023, ko so palestinski militanti sprožili množični napad na južni Izrael. Da bi bil napad uspešnejši so napadalci izbrali paznik. Sedmega oktobra 2023 je bila sobota (ki je tako ali tako dela prost dan v Izraelu), bil je tudi judovski praznik Simchat Tora in še dan po 50. obletnici jomkipurske vojne.

Okoli pol sedme zjutraj je Hamas skupaj z drugimi palestinskimi oboroženimi skupinami, kot je Palestinski islamski džihad, začel usklajen, večsmerni napad iz Gaze na južni Izrael.

Operacijo so poimenovali »Al-Aqsa Flood« (potop, povodenj). Napad je potekal po kopnem, zraku in morju ter je bil po izraelskih ocenah »najsmrtonosnejši dan v zgodovini Izraela od njegove ustanovitve leta 1948 ter najsmrtonosnejši dan za Jude od holokavsta«.

Napad se je začel z masivnim raketnim obstreljevanjem. V prvih minutah je bilo izstreljenih več tisoč raket, po ocenah je bilo izstreljeno skupno 5.000 raket v začetnem valu, kar je preobremenilo izraelski protiraketni sistem Iron Dome (Železna kupola). Hkrati so napadalci prebili mejno ogrado na desetinah mest, ocenjuje se, a je bila ograja prebita na skoraj sto mestih. Za preboje so uporabili razstrelivo in buldožerje, za hitre premike v Izrael pa so napadalci uporabili motocikle, avtomobile, motorne čolne in motorna padala (paragliders). Po izraelskih podatkih je v Izrael vdrlo približno šest tisoč napadalcev, glavnina je bil kot rečeno pripadnikov Hamasa, sodelovalo pa je tudi nekaj drugih palestinskih milic.

Napadalci so napadli vojaške baze in policijske postaje v bližini Gaze, ob tempa tudi kibuce ( Be’eri, Kfar Aza, Nir Oz, Nahal Oz, Netiv HaAsara), mesti Sderot in Ofakim ter predvsem glasbeni festival Nova (Supernova) blizu Re’ima.

Na festivalu je bilo ubitih približno 380 ljudi, več deset pa ugrabljenih. V kibucih je prihajalo do množičnih umorov civilistov, požigov hiš, plenjenja in ugrabitev. Poročila dokumentirajo brutalna dejanja, vključno z umori celih družin, otrok, starejših in tujcev. Skupno število žrtev napada se danes giblje okoli 1.200 ubitih, vključno pripadnikov oboroženih sil, policistov, civilistov, med katerimi so bili tudi tujci, predvsem obiskovalci glasbenega festivala. Ranjenih je bilo več tisoč oseb, nekaj tudi zaradi raket, ki so bile izstreljene globje v notranjost Izraela. Ugrabljenih je bilo 251 ljudi, tako civilistov kot vojakov.

Izraelske sile so bile sprva popolnoma presenečene. Mejna obramba je odpovedala, komunikacije so bile motene, okrepitev pa je prišla z zamudo. Boji v nekaterih naseljih so trajali cel dan in se zavlekli še v naslednjega. Napad je razkril veliko obveščevalno in operativno napako izraelskih varnostnih služb, Hamas pa je napad snemal in objavljal, kar je povečalo šok in grozo.

Izraelci so se dokaj hitro zbrali in po začetnem šoku odgovorili z obsežno vojaško operacijo, imenovano Swords of Iron (Železni meči), z zračnimi napadi na Gazo in pozneje kopensko invazijo. Cilj je bil uničiti vojaške zmogljivosti Hamasa, osvoboditi talce in preprečiti ponovitev napada.

Napad je sprožil dolgotrajno vojno, ki se je razširila tudi na druga bojišča (Hezbollah v Libanonu, Hutiji v Jemnu, Iran in druge).

Tri leta po napadu je vojna v Gazi je po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti terjala več kot 74.000 palestinskih življenj, še več  ranjenih, skoraj popolno uničenje infrastrukture, saj je večina stavb poškodovanih ali uničenih in posledično množične razselitve (večina prebivalstva zdaj prebiva v šotorih), kar pomeni hudo humanitarno krizo.

Na izraelski strani je vojna terjala okoli 1100 dodatnih vojaških žrtev, travmatizirala družbo, povzročila notranjepolitične pretresе in močno poslabšala mednarodni ugled Izraela in močno poslabšal mednarodni ugled Izraela, zaradi obtožb o genocidu.  Kar se 251 talcev tiče- 83 jih je bilo kasneje ubitih in Hamas je vrnil po sklenjenem premirju njihova trupla, živi so se počasi vračali po izmenjavah ujetnikov, zadnji po več kot dveletnem ujetništvu januarja 2026.

S posredovanjem ameriškega predsednika Trumpa je bilo oktobra lani sklenjeno krhko premirje, po katerem Izrael nadzoruje približno 60 odstotkov Gaze.

Po premirju so se spopadi bistveno zmanjšali, niso pa popolnoma prenehali. Hamas se namreč ni razorožil (in celo obnavlja svojo razdejano vojaško infrastrukturo), Izrael pa povrh tega še vedno išče še preživele napadalce izpred treh let, saj so obljubili, da bodo kaznovali vse, ki so sodelovali v napadu pred tremi leti.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine