Piše: C. R.
V petek bo minilo natanko 85 let od podpisa pakta Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. S paktom, ki je bil uvertura v začetek 2. svetovne vojne, sta državi določili svoje interesne sfere v Evropi. Ob obletnici pakta bomo v Evropi obeležili tudi dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Pakt, ki sta ga 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra Nemčije in Sovjetske zveze, Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Molotov, je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Dogovor o nenapadanju naj bi veljal deset let, z njim pa se je Nemčija želela izogniti vojni na dveh frontah.
Prav tako je pakt predvidel delitev Poljske med dvojico, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je namreč Poljsko napadla 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. Slednja je nato leta 1940, prav tako na podlagi pakta, zasedla in priključila baltske države ter napadla Finsko. Nacistično-sovjetski pakt je bil šok za mnoge, ki so bili presenečeni, da sta se dve zagrizeni sovražnici lahko sporazumeli. Dogovor med državama sicer ni veljal dolgo, saj je Nemčija že 22. junija 1941 z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo. Ta pa se je v odziv povezala z zahodnimi zavezniki, ki so se že borili proti nacistični Nemčiji.
Ob obletnici pakta Ribbentrop-Molotov v Evropi obeležujemo tudi dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Dan spomina je leta 2009 določil Evropski parlament z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je obsodil vse totalitarne režime v Evropi. Od leta 2012 dan spomina obeležujemo tudi v Sloveniji.
V petek bo sicer minilo tudi 35 let od zgodovinskega dogodka, ko je okoli dva milijona ljudi s človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti od Sovjetske zveze. 23. avgusta 1989 so namreč sklenili roke in napravili 600 kilometrov dolgo verigo od Vilniusa prek Rige do Tallinna.
