Decembra se ljudje pogosteje družijo ob bogati hrani, večkrat pospremljeni z alkoholnimi pijačami. Zaobljube, ki jih po novem letu hitro pozabijo, pa le olajšajo vest zaradi pregreh. Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da se večina ne zaveda nehranljivosti in kaloričnosti alkohola, saj sestava in kalorična vrednost tovrstnih pijač ni navedena.
Običajno je, da decembra ob obilici hrane in alkohola ljudje velikokrat pridobijo kakšen kilogram. Večina pridobivanje kilogramov pripisuje zgolj uživanju hrane, a se ne zaveda, da je tudi alkohol zelo kaloričen. Kot so pojasnili v Zvezi potrošnikov Slovenije, lahko nezavedanje o energijski vrednosti povežemo s pomanjkanjem hranilnih tabel na alkoholnih pijačah.
Alkohol kot zelo visoko energijsko živilo povzroča nabiranje maščobnih oblog na telesu. Od alkohola je bolj kalorična le še maščoba, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). En gram alkohola ima sedem kalorij, maščobe pa devet kalorij. “Vsebnost alkohola je v pijači izražena kot volumski odstotek alkohola, pove pa nam, koliko alkohola vsebuje določen volumen alkoholne pijače,” pojasnjujejo.
Tako je na primer v enem decilitru vina z 12 volumskimi odstotki alkohola okrog 106 kalorij, in sicer 70 kalorij iz alkohola in do 36 kalorij energije iz preostalega sladkorja v vinu. Prav toliko energije dobimo, če zaužijemo 20 gramov mlečne čokolade, pojasnjujejo na zvezi potrošnikov, kjer opominjajo, da toliko kalorij posameznik porabi s pol ure hitre hoje.
Pred leti so se nekateri evropski proizvajalci piva zavzeli, da bodo pri označevanju izdelkov stopili korak pred zakonodajo, zato so začeli na izdelkih prostovoljno navajati seznam sestavin in energijsko vrednost. Po navedbah zveze potrošnikov so tako tudi v naših trgovinah skoraj vsa piva primerno označena, razen tistih iz manjših pivovarn. Nasprotno pa na veliki večini žganih pijač in vin ni ne seznama sestavin ne hranljive vrednosti in hranilne tabele.
“Koliko kalorij je v alkoholnih pijačah, potrošniki pri nakupu največkrat ne izvemo. Označevanje sestavin ter energijske in hranilne vrednosti namreč pri teh pijačah (še) ni obvezno, medtem ko pri brezalkoholnih pijačah je,” je opozorila Marjana Peterman iz ZPS.
V zvezi potrošnikov poudarjajo, da škoda, ki jo ima država zaradi popitega alkohola, presega koristi, ki jih ima od prodaje alkohola. Zato se zavzemajo za zakonodajno obvezno označevanja sestavin, energijske in hranilne vrednosti tudi na alkoholnih pijačah, da bi potrošnikom zagotovili informirano izbiro.
V dveh anketah, izvedenih leta 2014 v EU, je po navedbah zveze potrošnikov približno 70 odstotkov anketirancev odgovorilo, da pričakujejo označevanje alkoholnih pijač v enaki meri kot to velja za preostala živila, 16 odstotkov pa jih je izjavilo, da bi popili manj, če bi vedeli za energijsko in hranilno vrednost alkoholnih pijač.
