Piše: Blagovest.si
»Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Gal 5, 22-23)
Nedavno sem na spletni strani SloWebZine pisal o tem (TUKAJ), da obstajajo primeri dobre prakse pri vključevanju t. i. tradicionalne latinske maše v vsakdanje življenje Cerkve. To sem sklepal po nedavnem sestanku predstavnikov Duhovniške bratovščine sv. Petra s papežem Frančiškom, rezultat tega srečanja pa je bil zelo pomenljiv: omenjena bratovščina večinoma ni zapadla v restrikcije, ki jih je lani jeseni sprožil papežev motoproprij »Varuhi tradicije«. Iz tega sem sklepal, da je z obojestranskim sodelovanjem in držo ponižnosti mogoče doseči sožitje med tradicionalističnim tokom ter širšim cerkvenim občestvom, ki se udeležile t. i. rednega mašnega obreda.
Morda pa sem bil v tem vendarle prevelik optimist, vsaj kar se tiče naše domovine. V zadnji številki Družine je bila namreč objavljena izjava vodstva Zavoda Antona Martina Slomška, ki se je distanciralo od izjav enega od sodelavcev zavoda v oddaji Preverjeno. Nerodno je namreč, da je neka rumena oddaja sedaj slovenski javnosti dokazala, da katoliški fundamentalizem obstaja. Pred kakimi dvajsetimi leti smo se levičarsko obarvanim izjavam nekaterih sociologov s FDV o katoliškem fundamentalizmu smejali, dr. Drago Ocvirk, tedanji profesor osnovnega bogoslovja na ljubljanski teološki fakulteti (ki je predaval tudi meni), pa je tisto leto celo zapisal, da plača večerjo tistemu, ki mu dokaže vsaj en primer katoliškega fundamentalizma pri nas. Če bi to izjavil danes, bi verjetno bankrotiral na račun Scutum Fidei, organizacije, za katero ni znano, kakšen status v resnici ima. Je društvo, bratovščina, gibanje, zavod…? Ali nič od tega?
Več preberite TUKAJ
