Piše: Blagovest.si
Sinodalni proces je očitno že krepko v pogonu, čeprav morda na prvi pogled tega ni opaziti. Glavna vrednota, ki jo poudarja sinoda, je predvsem odpreti prostor diskusije vsem, tudi tistim najbolj obrobnim – in nato preko prejetega razločevati, kaj Gospod želi od nas. Razumljivo je, da si je za takšno razločevanje potrebno vzeti čas.
Marsikdo se sprašuje, v čem je sploh poanta sinode z dokaj nenavadnim nazivom »sinoda o sinodalnosti«. O sinodi smo ponavadi govorili, kadar so se sešli škofje. No, tokrat bo v ta proces vključen najširši krog ljudi. Ob tem seveda ni mogoče prezreti tudi pripomb, da smo v slovenskem prostoru eno takšno sinodo že imeli in sicer pred dobrimi dvajsetimi leti. Sinoda, preimenovana v Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem, se je slovesno končala z izdajo sklepnih dokumentov leta 2002. Letos bo od tega dogodka minilo dvajset let. Seveda ni težko sklepov spraviti na papir, veliko težje je to uresničevati, saj pomeni stopanje iz naših con ugodja, tudi duhovnih. To je morda najtežji korak vsake sinoda. Povedano po domače: lepo je imeti nek debatni klub (kar je lahko navsezadnje tudi župnijski pastoralni svet), a ko je treba zasaditi lopate v zemljo, takrat pa zmanjka volje in energije. In si največkrat rečemo: »Pa saj spet ni tako slabo, da bi nekaj spreminjali, dajmo nadaljevat kar po starem.« In tako se razvoj ustavi, sklepi pa ostanejo mrtva črka na papirju. Ker je lepše in bolj udobno v obujanju spomine na velike cerkvene manifestacije, v katere smo bili nekdaj vključeni vsi stanovi – in nekateri tudi dejansko vidijo rešitev v tem, da se znova vrnemo v preteklost. Vendar lahko nastane nerodna situacija, saj boste iskali naokoli ljudi, ki bi bili pripravljeni delati podobno, vendar jih praktično ne boste našli. Ker je v vmesnem času sekularizacija naredila svoje. Ali kot je v intervjuju za Demokracijo marca 2018 povedal sedaj že pokojni nadškof Alojz Uran: »Zavedati se moramo, da je tradicija vere skozi stoletja, ki je bila nosilka prenosa verskega oznanila iz roda v rod, se je dandanes zelo izčrpala. Nima več dovolj moči, da bi bila pričevanjska in bi res pokazala, kako lahko človeku pomaga.«
Več si lahko preberete TUKAJ.
