Piše: Gašper Blažič
Ker sem odraščal na podeželju, sem rad opazoval živalski svet na kmetijah. Posebej so me zanimali petelini. Tisti najmanjši, ki so tenko kikirikali, svojo majhnost pa so presegali tako, da so se strahotno petelinili.
Menda gre za pasmo pritlikavega turškega petelina, ki ga po domače imenujejo »cvergelj«. Hrvatje s tem izrazom poimenujejo soma, vrsto sladkovodne ribe. Menda ga imenujejo tudi »kućin«.
A ostanimo pri petelinih. Neki cvergelj, ki bi ga zaradi turškega porekla sicer lahko imel za »rdečehlačarja«, se mi je še posebej vtisnil v spomin. Je zelo inteligenten, redoljuben, poudarja spoštovanje legalnih institucij, zato vstaja zgodaj in vedno zakikirika ob pravem času. Svoja sporočila pušča le »med vrsticami«.
Mi, navadni smrtniki, smo ga poimenovali »plavi cvergelj«. Zanimivo, ne rdeči, ampak plavi, kajti barvo so mu določili kar v obveščevalni službi naše nekdanje Titove vojske za varovanje bratstva in enotnosti. Pojma nimam, zakaj so mu dali naziv »Plavi« − ali zaradi modrih oči ali pa morda zato, ker je deloval kot nekakšen miličnik. V zadnjem času mi res deluje kot nekakšen generalni naddirektor policije; ko je na nekem Koprivčevem forumu ponosnih naslednikov ZKS glasno zakikirikal, da je treba razpis za direktorja »plavih« (kifeljcev) ponoviti, je nekaj dni kasneje Senad sestopil z oblasti. No, pa Matjaž in Asta sta malo požugala vmes.
Vmes se je zgodilo tudi neformalno kikirikanje v Dražgošah, kjer pa vendarle ni prišlo do nasveta novinarki Pop TV, naj se ukvarja s tem, da bo obdržala službo. Raje je plavi cvergelj zakokodajsal v jeziku KOS JLA nekaj o tem, da zdaj si, zdaj te ni. Kot bi govoril o smernikih pri avtu. Kokoši pa v jok …
