Piše: A. Ž. (STA)
Dirka po Španiji bi morala biti vsaj na papirju nova simultanka Tadeja Pogačarja, a je cesta tudi od ponavadi neuničljivega prvega kolesarja sveta terjala davek. Njegov prvi predčasen konec etapne dirke v poklicni karieri je na stežaj odprl 81. Vuelto in Primožu Rogliču omogočil lov na rekordno peto zmago. Na koncu je bil Zasavec malce prekratek.
Roglič, ki bo naslednji mesec dopolnil 37 let, je glede na težave v pripravah na špansko pentljo – na treningu ga je zbil avto -, iz svojih nog stisnil, kar je lahko. Že tako je bilo na začetku jasno, da bo ob odsotnosti nepredvidljivih dogodkov za Pogačarjem potekal predvsem boj za drugo mesto.
Ker nesreča nikoli ne počiva, je tokrat udarila kar po prvem zvezdniku dirke, ki je ob ceste privabil še kakšen odstotek gledalcev več, kot bi jih sicer ob okrnjeni konkurenci.
Po Pogačarjevem odstopu, in kot se je kasneje izkazalo tudi predčasnem koncu sezone, so na dirki začela veljati drugačna pravila, potem ko je v zrak izpuhtela njegova štiriminutna prednost po uvodnih sedmih etapah.
Namesto za drugo nenadejan boj za prvo mesto
Sredi nove kolesarske bitke se je dobro znašel tudi Roglič. Od začetka je bil štirikratni zmagovalec španske pentlje celo prvi zasledovalec svojega rojaka, nato pa se je pokazalo, da v zahtevnejših etapah Zasavec, bodisi zaradi težav v pripravah bodisi zaradi zoba časa, ni več na ravni izpred dveh let, ko je še zadnjič slavil na španskih cestah.
Roglič niti v enem trenutku s svojimi pospeševanji na vzponih ni ogrozil domačina Enrica Masa. Enaintridesetletnik je že v šesti etapi po prvotnem Pogačarjevem napadu presenetljivo ujel 27-letnika s Klanca, nato pa je v nadaljevanju deloval, kot da mu je kosanje s tovrstnim pritiskom nekaj povsem običajnega.
Tudi Mas je v karieri velikokrat poslušal kritike in na velikih dirkah pogosto zapadel v povprečje. Njegovo stalno zatočišče je bila vselej prav Vuelta. V vročem avgustovsko-septembrskem terminu je do letošnje izdaje zabeležil tri druga in eno tretje mesto v skupnem seštevku.
Za Rogličem je zaostal leta 2021, sezono kasneje ga je ugnal Belgijec Remco Evenepoel, tudi leta 2024 ob zadnji Rogličevi zmagi pa je bil pred njim le še Ben O’Connor, ki pa je večino časa pridobil po enem od uspešnih uvodnih begov.
Mas je bil velikokrat blizu, a nikoli povsem na vrhu. Tokratne priložnosti pa si v življenjski formi ni pustil vzeti. Dokončno odločitev je dala zadnja vožnja na čas, v kateri so Špancu napovedovali, da bo izgubil večino svoje prednosti pred Rogličem.
Skrbno izračunane projekcije je Mas prehitel za okoli minuto in tako ohranil neulovljivo razliko pred glavnima tekmecema. Zahtevni zadnji etapi nista prinesli sprememb, za nameček je Španec le še povišal prednost in domačo pentljo končal s prednostjo 2:15 minute pred Rogličem.
Omrzelovo dozorevanje pred očmi kolesarske javnosti
Nekaj mest zadaj je dokončno na velik oder stopil slovenski mladenič Jakob Omrzel.
Dvajsetletni Novomeščan, letos že tretji na domači pentlji, je pred dvema letoma na eni od mladinskih italijanskih preizkušenj za las ušel smrti, zdaj pa je dokončno prehitel sicer skrbno načrtovan razvoj.
Sprva se je malce presenetljivo znašel na seznamu za nastop na Vuelti, ob svojem debiju pa je deloval zrelo, preudarno in tudi premeteno, glede na to, da nanj nihče ni pogledoval v skupnem seštevku.
Z dvema uspešnima begoma je nadoknadil nekaj razlike v primerjavi z najboljšimi, predvsem ob drugem poskusu pa je z etapno zmago in statusom najmlajšega slovenskega etapnega zmagovalca na tritedenskih dirkah v kolesarski javnosti izzval primerjave s Pogačarjem.
Sam je večkrat dejal, da si želi utreti svojo pot v poklicnem kolesarstvu, maturitetni izpit pa je položil kar na enem od treh največjih etapnih odrov.
Omrzel je Vuelto sklenil na visokem sedmem mestu in na drugem med najboljšimi mladimi kolesarji do 25 leta. Boljši je bil le Britanec Oscar Onley, eden od kandidatov za oder za zmagovalce pred začetkom Vuelte.
Triindvajsetletni Britanec ima za sabo že štiri nastope na grand tourih, med katerimi izstopa četrto mesto na lanski dirki po Franciji. Omrzel je glede na zrelost in kakovost vsaj kandidat, da se naslednje leto preizkusi še na Giru ali Touru, a kot vselej bo imela zadnjo besedo ekipa, ki mlademu Dolenjcu ne želi nalagati preveč pritiska.
Svetovno prvenstvo priložnost za druge in tudi Slovenijo?
Po napornih in vročih treh tednih v Španiji še ni povsem jasno, ali bo ob Rogliču slovenske barve na obeh reprezentančnih vrhuncih zastopal tudi Omrzel. Znašel se je vsaj na prvotnem seznamu selektorja Uroša Murna, veliko pa bo odvisno tudi od počitka v nadaljevanju tega tedna.
Do cestne dirke na svetovnem prvenstvu v Montrealu je še natanko 13 dni, ko bo Pogačar predal mavričasto majico. Njegova odpoved nastopa v Kanadi je na široko odprla krog tistih, ki ciljajo na visoka mesta.
V prvi vrsti so tu Belgijci, ki bi že tako skušali napasti Pogačarja z močnima adutoma Evenepoelom in Woutom van Aertom. Slednji je v sijajni formi, tudi Evenepoel pa je v Kanadi na enodnevnih klasikah dokazal, da je upravičeno med trojico najboljših kolesarjev na svetu.
Slovenska izbrana vrsta bo na SP nastopila s četverico, ki je tekmovala na Vuelti, ob Rogliču in Omrzelu sta tu še Matevž Govekar in Gal Glivar. Drugo polovico ekipe sestavljajo Matej Mohorič, Jan Tratnik, Tilen Finkšt in Luka Mezgec.
V kolikor Omrzel ne bo nastopil v Montrealu, Slovenija tja ne bo odpeljala zamenjave. Domen Novak, prav tako del Pogačarjeve ekipe na Vuelti, bo tekmoval na domačem evropskem prvenstvu.
Prav prvenstvo stare celine v Ljubljani in Šenčurju je s Pogačarjevo nesrečo izgubilo največ. Sedemindvajsetletnik je bil prvi obraz tekmovanja, zanj je bila ustvarjena tudi zelo zahtevna trasa.
Slovenska reprezentanca se bo morala zdaj opreti na Rogličeve izkušnje in upati, da bo po nekaj počitka Zasavec še napredoval v formi in spomnil na čase, ko je blestel na enodnevnih klasikah.
Tu je še več drugih orožij, Tratnik je kljub 36 letom v zavidljivi formi, Mohorič zna dirkati ne glede na situacijo, tudi ostali pa premorejo dovolj moči in znanja, da olajšajo delo tistim, ki bodo zaradi Pogačarjeve odsotnosti lahko tako na SP kot EP nastopili brez pretiranega pritiska.
