Sinoči se je v Celju končala nogometna sezona 2019/20. Sezona, ki bo šla v zgodovino tudi zaradi doslej še nikoli videnega scenarija prisilne koronske prekinitve, se je razpletla po željah celjskega kluba. Celjani so prvič postali prvaki Slovenije.
“Sto let smo čakali, danes smo dočakali. Državni prvaki 2019/20,” so na Twitterju po zanje zgodovinskem neodločenem izidu 2:2 na tekmi z Olimpijo zapisali v celjskem klubu. Lani so praznovali stoletnico ustanovitve kluba, letos so nadgradili delo zadnjih sezon trenerja Dušana Kosića in se povzpeli prav na vrh slovenskega nogometa.
“Noro, noro. Polno emocij, težka tekma za nas. Izkazalo se je, da je točka dovolj. Vesel sem, da se je izšlo, da smo osvojili naslov. Lepa pot je bila, tudi takrat, ko nam je malo zmanjkalo, smo verjeli, da je vizija prava. Fantje so pridno trenirali in verjeli. Stvari so se ‘poklopile’, na naši strani je bila tudi sreča. Ljudje so držali z nami in z njihovo pomočjo in energijo smo preživeli in skupaj slavimo,” je na novinarski konferenci po tekmi leta ali desetletja za Celjane razmišljal njihov trener Kosić.
Tudi zadnje druženje s sedmo silo v sezoni, ki je za nogometaše in vse, ki nogomet spremljajo, postala tako nenavadna, je minila v rahlem kaosu. Najprej so igralci obilno polili trenerja in zraven še vse prisotne ter njihovo tehnično opremo s šampanjcem, potem je Kosić ob hrupu slavja igralcev in navijačev pred stadionom skušal strniti misli ob vrhuncu trenerske kariere. Igralci so se medtem na balkonu stopnišča celjskega stadiona bučno veselili z navijači in skupaj ob obilici pirotehnike slavili prigarano v sezoni 2019/20 …
“Če bi dobili gol dve minuti pred koncem, bi bili ‘luzerji’. Fantje so stari 19, 20 let in ponosen sem, da so zdržali. Kanček sreče moraš imeti in zasluženo smo zmagali. Prvič smo v tej situaciji, ti fantje so tudi mene naredili za trenerja. Srečen sem, da jih imam. Vedno manj je bilo treba govoriti, fantje so se odločili, da bodo dali vse od sebe in uspelo jim je,” je Kosić ocenil pot do naslova prvakov.
Ta je Celjanom odprl možnost preboja v ligo prvakov, medtem ko se bosta večna tekmeca Maribor in Olimpija skupaj s pokalnim zmagovalcem Muro borila za evropsko ligo.
Pot Celjanov do naslova ni bila lahka. A v celjskem klubu so zdržali pritisk in na zadnji tekmi sezone dobili tisto, kar so potrebovali. Točka je zadoščala in točko so dobili, čeprav so bili zadnjih deset minut v močno podrejenem položaju.
So pa zdržali in Olimpija, ki je v zadnjih tednih zapravila kup prvenstvenih točk z dvema porazoma na domačem igrišču in dvema neodločenima izidoma, je navsezadnje sama zakockala naslov. Moštvo, ki je večino sezone preživelo na prvem mestu lestvice, je nazadnje padlo celo na tretje, saj je Maribor prav v zadnji tekmi zaradi boljšega medsebojnega razmerja skočil na drugo mesto ob enakem številu točk.
Celjani so se lahko, ob prvi nagradi sezone, pokalu za državnega prvaka, razveselili še nekaj drugih. Potrditev za dobro delo so tako dobili tudi na podelitvi nagrad sindikata nogometašev Spins, ki je Celjanom namenil levji delež priznanj. V enajsterici sezone so tako štirje iz kluba novih prvakov, pobrali pa so tudi vsa posamična priznanja, za najboljšega igralca (Mitja Lotrič), najboljšega mladega igralca (Dario Vizinger) in najboljšega trenerja (Kosić).
Sinočnji razplet sezone, ki jo je tako močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, je Ljubljančane prikrajšal za tretjo lovoriko, ki bi jo osvojil ta klub, po sezonah 2015/16 in 2017/18. Zeleno-beli imajo s prejšnjim klubom sicer še prve štiri naslove v samostojni Sloveniji. Kljub letošnjemu “le” drugemu mestu pa so v seštevku naslovov še vedno krepko najboljši Mariborčani, ki imajo 15 lovorik prvaka Slovenije.
Korona, nestabilnost pri Mariboru in Olimpiji, celjsko vztrajanje na začrtani poti kljub nekaj manjšim spodrsljajem pa so tudi značilnosti sezone, ki se je razvlekla na več kot eno leto (začela se je 13. julija 2019). Pa tudi trenerske menjave pri največjih celjskih tekmecih in neuspeh velenjskega Rudarja, ki mu v vseh 36 krogih ni uspelo niti enkrat zmagati, čeprav je bil zelo blizu prav v zadnjem krogu, ko je izenačujoči gol prejel v 90. minuti.
V treh mesecih, ko je nogomet prisilno počival, se je veliko dogajalo ob igriščih. Pri Mariboru so zamenjali trenerja Darka Milaniča, odšel je tudi dolgoletni športni direktor Zlatko Zahović, Mariborčane je skušal na vrh neuspešno vrniti novi trener Sergej Jakirović.
Neuspešen pa je bil nazadnje tudi novi Olimpijin strateg Dino Skender. Olimpija je, čeprav je koronsko krizo preživela na prvem mestu, vseeno menjala; Safet Hadžić se kot trener v klubu, kjer so znani po hitrih odločitvah o menjavi na trenerski klopi, ni obdržal do konca.
Skender je dobil dobro izhodišče, ga sprva obdržal, nato pa je njegova ekipa doživela rezultatski padec v zadnjih štirih krogih, kar je bilo nazadnje usodno v boju za naslov. Iz tega so po predzadnjem krogu dokončno izpadli Mariborčani, ki so sicer imeli pred tem še nekaj majhnih teoretičnih možnosti, je pa bilo jasno, da bosta realno v igri ostala samo še celjska in ljubljanska zasedba.
Čudna sezona je vplivala tudi na spremljanje tekem. Če bi takšen razplet, neposredna odločitev v medsebojni tekmi kandidatov za naslov, omogočala normalno udeležbo navijačev, bi v Celju verjetno doživeli spektakel in morda tudi rekord po številu gledalcev. Tako pa si je lahko odločilno tekmo ogledalo le 500 privilegiranih, še nekaj sto, med njimi so bili tudi najzvestejši ljubljanski navijači, pa je tekmo v koronskem slogu spremljalo pred stadionom prek televizijskih zaslonov. A celjsko slavje po tekmi zato ni bilo nič manjše in nič manj zasluženo.
Ne bo pa trajalo prav dolgo. Že v petek bodo namreč izžrebali pare nove sezone, ta pa se bo začela že 12. avgusta.
