Zastopnica pacientovih pravic se je razjokala, paciant s Kosova pa priznal, da so razmere v zdravstvu kujše kot v njegovi domovini

Slovensko zdravstvo se spreminja v podobo dežel tretjega sveta, vojnih območjih ali pa držav, kot je Venezuela. V oddaji Tednik so prikazali stanje na gastroenterološki kliniki, ki veliko bolj kot na moderno zdravstvo spominja na razmere v času najhujših vojnih bitk. “Morali bi to narediti, to ni več normalno, da so pacienti takole pred sobami. Ljudje spijo na hodnikih. To je žalostno. Prihajam iz Kosova, samo že dolgo živim tukaj. Ampak tega na Kosovu nisem videl,” je sramotno stanje komentiral dolgoletni prebivalec Slovenije iz Kosova.

 

To je le ena izmed šokantnih izjav v prispevku o stanju o gastroenterološke klinike v Ljubljani. Za primerjavo lahko navedemo, da se slovenski zdravstveni sistem nahaja na 37.mestu med 190 državami na svetu,  medtem ko Kosovo sploh ni na seznamu. Resnično se lahko vodilni na UKC Ljubljana, ministrstvu za zdravje pod vodstvom bivšega šefa UKC Ljubljana Aleša Šabedra ter predsednika slovenske vlade Marjana Šarca resno lahko zamislijo, ko nas bivši prebivalec Kosova primerja, da imamo slabše in veliko bolj katastrofalne razmere kot pri njih.

V prispevku vidimo marsikaj, da lahko vsakega državljana enostavno zmrazi. Na omenjeni kliniki zdravijo onkološke bolnike in  bolnike s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dnevno bi lahko na kliniki pregledali do 16 pacientov, pregledajo jih približno 40. Procese kemoterapije potekajo v čakalnicah in na trdih stolih. “Vprašal sem se, ali moram stol sabo prinest”, se je šokirano vprašal eden izmed bolnikov. Zgodilo se jim je tudi to, da so jim zmanjkali stoli in so si jih sposodili iz tajništva.

V majhni sobi zdravijo tudi do 15 pacientov, vtičnice za hodnikih pa uporabljajo za zdravljenje bolnikov s kemoterapijo
Naprave za elektriko pa priklopijo kar v vtičnice na hodniku. Procese kemoterapije so dolgotrajni, tudi do 5 do 6 ur. Včasih se zgodi, da kakšen pacient na hodniku zaradi slabosti pobruha drugega pacienta. “Kaj takega, si v današnjem svetu ne morem predstavljati. za bolnike, ki ležijo na hodnikih, ampak na urgentnem oddelku, to kar sem jaz videla, je nepojmljivo . Njihova soba je velika kot naša dnevna soba, v njej pa 10 do 15 bolnikov. Zdravniki delajo za enim pultom, ki je slabši kot v vsaki drvarnici,” je šokirana še druga obiskovalka.

“Sramota, to je sramota,” je šokirana zastopnica pacientovih pravic
Sramoto na gastroenterloške kliniki je videla tudi zastopnica pacientovih pravic, Mojca Mehkota. Ob pogledu na stanje v omenjeni ustanovi je bila prizadeta in šokirana ob gledanju podob omenjene klinike. Sama je povedala, da so pacienti pripravljeni potrpeti preveč in ni dobila nobenih pritožb od pacientov od te klinike. “Ne samo za enega bolnika, to so neprimerne razmere. to je  za vrhunsko zdravstveno ustanovo kot je Univerzitetni klinični center sramota. To je res sramota. Če primerjamo prostore v drugih javnih ustanovah, katere so za njihovo dejavnost prerazkošne, za zdravstvo ne najdemo ustreznih sredstev, da bi pacientom omogočili minimun, udobje, ki ga morajo imeti pri takšnih zahtevnih zdravstvenih posegih.”

Borec proti zdravstveni korupciji Blaž Mrevlje prst usmerja v vodstvo klinike
Prispevek v oddaji Tednik pa je s popolnoma drugega vidika pogleda borec proti zdravstveni korupciji v Sloveniji, dr. Blaž Mrevlje. Sam za slabo stanje krivi omenjeno vodstvo klinike, ki zaradi dragih in pregrešnih zdravil in pripomočkov krčijo proračun omenjene problematične klinike. “Če bi gastroenterologi v UKC Ljubljana zahtevali znižanje cen samo zdravil, pripomočkov, naprav, potrošnega materiala in storitev, ki se uporabljajo na gastroenterološki kliniki, bi imeli že zdavnaj novo. Tako da je bilo današnje jamranje v kamere precej patetično. Je pa nova nujna.” 

Kaotične razmere na gastroenterološke kliniki bodo pacienti trpeli še veliko časa, slovenska vlada kljub presežku ne načrtuje gradnje nove klinike v prihajočih dveh letih
Nova klinika je glede na razmere nujno potrebna, saj pada omet iz strehe na naključne obiskovalce. Omenjena stavba gastroenterološke klinike je stara že 120 let in je v katastrofalnem stanju. Nova klinika bi po besedah generalnega direktorja UKC Ljubljana Janeza Poklukarja stala med 20 do 40 milijoni evrov, vendar ministrstvo za zdravje nima planiranih finančnih sredstev za izgradnjo nove klinike v potrjenih dveh proračunih za naslednji dve leti.

Ob tem se lahko vprašamo, komu bo vlada namenila načrtovanih 400 milijonov presežka, kot se rad pohvali z “najboljšim proračunom v Evropi” slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj.

Luka Perš