Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
“Mir, ki ga župan posebej ceni pod Golobovo vlado, je tisti na polju pravosodja. Saj veste, on je eden in edini, ki ima neizmerno srečo, če se pošalimo, da iz še tako oprijemljive kazenske zgodbe izide kot zmagovalec. To je takšen mir, da tvoji družini odpišejo več deset milijonov dolga, ki jih potem plača slovenski podjetnik, delavec, uradnik, kmet, gre za neprecenljiv mir, podkrepljen še s tovariško gesto pravosodne ministrice Švarc Pipanove in dan je bil popoln. Povsem drugače kot pred volitvami, ko je ta gospa zavrnila rokovanje s premierjem, osamosvojiteljem in političnim zapornikom Janezom Janšo,” je v oddaji Utrip izpostavil novinar Jože Možina.
V tokratni oddaji Utrip na javni RTV Slovenija je novinar Jože Možina izpostavil nekaj najbolj perečih problemov slovenske družbe (toplo priporočamo ogled celotne oddaje). Možina: “Za te čase so nam obljubljali jasno prihodnost, a se je teden odvijal v spirali dvoličnosti in preteklosti. Nekateri so vanjo zaljubljeni do te mere, da jo obujajo. Tisto Titovo, jugoslovansko, ki se je končala s pomanjkanjem, 1000-odstotno inflacijo in vsesplošnim razsulom države. Si želimo vrnitve nazaj?!” se je uvodoma retorično vprašal. Kot je v nadaljevanju spomnil, se je vlada v iztekajočem tednu odločila vrniti kip Josipa Broza Tita iz muzeja na Brdo. Vlada ima na ustih svobodo in človekove pravice ter boj proti sovražnemu govoru, v resnici pa razdvaja narod z diktatorjem, ki sodi med največje zločince 20. stoletja, kjer sta na vrhu Josif Stalin in Adolf Hitler.
To se močno razlikuje od predvolilnih obljub, da bodo Slovenijo pospešeno popeljali v prihodnost, izvedli številne reforme in zagotovili blaginjo za vse. Možina: “A pleše se čedalje počasneje. Ob letu osorej so se obljube osule in zastale. Udarila je draginja, še premier pa je potožil, da ne živi od svoje plače, ampak od prihrankov.” Zatem je spomnil, kako je oblast del civilne družbe (Ruparja in upokojence) izločila, medtem ko privilegiranemu delu te družbe (Svetlani Makarovič, Jaši Jenullu in Borisu A. Novaku v Cankarjevem domu) navdušeno ploska. In ker vlada Slovencev ni uspela popeljati v prihodnost, se je “zakopala v varno preteklost”, začela vračati k Titu. Tudi v tem primeru je koaliciji priskočil na pomoč “stalni Joker slovenske levice” Zoran Janković. Skušal je pomagati predsedniku vlade, ki se je “zaplezal med obljubami in konflikti”.
V resničnem življenju se dogaja zmešnjava v zdravstvu in hujskanje proti zdravnikom, obujanje preteklosti, ki razdvaja, zatiranje in načrtno zavajanje kmetov, zanemarjanje upokojencev, rekorden (tri milijarde težak) minus v načrtovanem proračunu, spor s sindikalnimi organizacijami, najmanj učinkovit sklic Državnega zbora doslej itd. Da bi vlada zameglila resnost stanja v državi, meče “dimne bombe” v obliki kulturnega boja in hujskaških, ideološko obarvanih govorov, kot je bil tisti na partizanski proslavi na Orlah pri Ljubljani. Ob tem se poslužuje retorike, ki hinavsko poudarja pomen boja proti “sovražnemu govoru”. TV voditelj je spomnil tudi na Jankovićevo hudobno izjavo o upokojenskih protestnikih, rekoč, da so jih morali “90-odstotkov pripeljati, da se ne bi izgubili”.
Janković je obenem dejal, da so z Golobovo koalicijo “dobili mir”. Možina: “Mir, ki ga župan posebej ceni pod Golobovo vlado, je tisti na polju pravosodja. Saj veste, on je eden in edini, ki ima neizmerno srečo, če se pošalimo, da iz še tako oprijemljive kazenske zgodbe izide kot zmagovalec. To je takšen mir, da tvoji družini odpišejo več deset milijonov dolga, ki jih potem plača slovenski podjetnik, delavec, uradnik, kmet, gre za neprecenljiv mir, podkrepljen še s tovariško gesto pravosodne ministrice Švarc Pipanove in dan je bil popoln. Povsem drugače kot pred volitvami, ko je ta gospa zavrnila rokovanje s premierjem, osamosvojiteljem in političnim zapornikom Janezom Janšo.” Gre za gospo, ki prihaja iz stranke, za katero njen strankarski kolega Marko Koprivc pravi, da so ponosni nasledniki KPS, ki je “kot najbolj krvava organizacija v vsej slovenski zgodovini vodila revolucijo ter med vojno in po vojni pomorila na desettisoče neoboroženih ljudi v več kot 700 moriščih po vsej državi.” Gre za stranko, ki je s svojim pravosodjem poskrbela, da ni bil obsojen nihče. “Vrednote ali dvoličnost?” se je ob tem vprašal Možina. Švarc Pipanova se namreč ni rokovala z Janšo “zaradi vrednot”.
Možina je spomnil, da je v neposredni bližini orel vas Šentpavel, kjer so partijci pobili osem družinskih mož, vse do danes brez obsodbe in brez grobov. Spomnil je še, da Janković že ves čas zavrača pokop Romov na ljubljanskih Žalah, ki so jih zverinsko pomorili partizani itd. Ob tem pa bi Švarc Pipanova gostila konferenco o pregonu mednarodnih zločinov, torej takšnih, kakršne je zagrešila stranka, katere “ponosni nasledniki” so. Novo dno pa so Socialni demokrati dosegli z namero po ukinitvi Nacionalnega dneva žrtev komunističnega režima. Jasno je, da v SD-ju ne obžalujejo zločinov svoje predhodnice. “In kdor ne obžaluje zla, ga je sposoben ponavljati! Do kraja sprevrženo in nemoralno!” je opozoril Možina, ki je v nadaljevanju spomnil, da je na dan Ljubljane 9. maja Janković v svojem nagovoru zavajal glede tega, kdo je kriv za vojno v Ukrajini. Za krivce je med vrsticami oklical kar vse velesile. Možina je spomnil še na ljubljanski “drekovod”, ki ga “hvaležno podpira tudi Golobova vlada. Vse za še bolj čisto vodo!”
Spomnil je še, da je po srečanju na ljubljanskem gradu sledil tudi zasebni posvet “ajatole” Milana Kučana s premierjem Golobom, kjer je slednji sprejel pobudo za postavitev spomenika osamosvojitve. Zamisel o postavitvi dotičnega spomenika oziroma zamenjava z dosedanjim spomenikom revolucije na Trgu republike ni nova. Kučan je dejansko le obudil željo, ki se ponavlja vse od nastanka slovenske države – da se prestolnico razbremeni komunističnih spominskih obeležij, kamor spada tudi kip hudodelca Borisa Kidriča. Gre za obeležja režima, ki je enako kot fašizem in nacizem moril in razdvajal Slovence. Po drugi strani pa je čas, da se postavi spomenik samostojni Sloveniji. Gre namreč za temo, ki nas povezuje. Kučanov predlog je sicer “blažilni manever ob ukinitvi muzeja osamosvojitve in obkolitveni manever z vračanjem Tita”. Prav zato bi bil v trenutnih razmerah nujen muzej komunizma, ker je jasno, da so šolstvo in mediji zatajili, še meni Možina.
Posledično javnosti ostaja nevedna “glede strahotne bilance”, ki jo je rdeči totalitarizem povzročil na Slovenskem. Posledica tega je vračanje komunistične simbolike in mentalitete, celo fanatizma bivšega režima v slovenski prostor. Spomnil je tudi na revolucionarni vrhunec na Čebinah v glavni vlogi s kulturno ministrico Asto Vrečko. “Če bi se šalili, bi lahko rekli, da je spomenik revolucije spet v primarni funkciji, a to ni šala,” je opozoril TV voditelj. Pred vrati je namreč revolucionarni prevzem javne RTV. Vlada ob tem izvaja nedemokratičen pritisk na državne inštitucije, tako na Ustavno sodišče kot na inšpekcije. Želi si, pod plaščem “depolitizacije”, umakniti nevralgične vsebine in avtorje tega servisa, kar bi privedlo do zatona javnega medija.