Z nadzorom porabe finančnih sredstev Študentske organizacije Slovenije s strani državnih organov se ne posega v njeno avtonomijo delovanja.
Poslanke in poslanci zadnji dan redne majske seje obravnavajo novelo zakona o skupnosti študentov, ki smo jo pripravili v poslanski skupini SDS, s katero predlagamo, da bi Študentska organizacija Slovenije postala javna oseba javnega prava, s čimer bi bil s strani Računskega sodišča omogočen nadzor nad poslovanjem študentske organizacije. Vsebino sprememb je predstavil poslanec Žan Mahnič.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
ŽAN MAHNIČ: V zadnjih mesecih smo lahko spremljali številne zgodbe po medijih, kaj vse počne Študentska organizacija Slovenije, in na podlagi tega, kar smo lahko videli, je samo še dodatno nas utrdilo v prepričanju, da Študentska organizacija Slovenije več kot upravičeno ne uživa takšnega ugleda v javnosti, kot bi ga morala oziroma kot bi si ga neka takšna organizacija zaslužila.
Veliko je bilo govora o tem, da ni nekega nadzora, da se netransparentno troši denar, ne samo javni denar, pač pa denar, ki ga dijakinje in dijaki, študentke in študenti, prigarajo skozi študentsko delo, pač del koncesnin, ki izhaja iz študentskega dela, polovica tega pride na Študentsko organizacijo Slovenije, kar letno znese med 10 in 12 milijonov evrov. Nadzor, kakršnega imajo, pa je seveda interen. In tisti, ki ste lahko gledali Tarčo, ste lahko videli, da ko je tam pred kamero stopil glavni nadzornik Študentske organizacije Slovenije, ni znal povedat nič, na osnovno vprašanje o nadzoru, trikrat mu ga je novinarka ponovila, trikrat ni vedel, kaj odgovorit, in zaradi tega smo se v Slovenski demokratski stranki odločili, da vložimo spremembo zakona, ki je danes pred vami, ki bi omogočil nadzor nad poslovanjem Študentske organizacije Slovenije.
Da si bomo na jasnem, mi nikakor ne želimo, da se politika vmešava v delo Študentske organizacije Slovenije. Študentska organizacija Slovenije mora biti avtonomna, kljub temu da vemo približno, katera politika oziroma predstavniki katerih podmladkov Študentsko organizacijo Slovenije vseskozi obvladujejo, ampak danes nima smisla o tem, če bo razprava konstruktivna.
Dejstvo je, da je potrebno uvesti nadzor nad porabo finančnih sredstev – in samo to. Čeprav politika na nek način še vedno kreira politiko in delo Študentske organizacije Slovenije, s tem ko državna, se pravi, državni organi priredijo oziroma naredijo razpis in seveda ponudijo neke vsebine. In s tem ko se Študentska organizacija Slovenije na ta razpis prijavi, mora prijavit točno takšne vsebine, ki so predmet tega razpisa. Se pravi, če Urad za mladino, recimo – pa to ne velja samo za Študentsko organizacijo, ampak tudi za ostale takšne mladinske organizacije – naredi razpis, kjer je, recimo nekako glavna tematika okolje, potem, če bodo želeli dobiti neka sredstva, se bo Študentska organizacija Slovenije ali kdo drug, moral s to temo tudi ukvarjat, tako da na nek način se tudi kreira ali vsaj usmerja ta politika.
Tako da mi nismo za to, da bi politika diktirala, kaj naj Študentska organizacija Slovenije počne, smo pa za to, da državni organi vršijo nadzor nad porabo sredstev, ki jih dobi Študentska organizacija Slovenije in zato smo pripravili en majhen popravek in sicer, da se v drugem odstavku 3. člena za besedilom »Študentska organizacija Slovenije je pravna oseba« doda še besedna zveza javnega prava. S tem bodo podvrženi zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, s tem bodo podvrženi nadzoru Računskega sodišča, zakonu o informacijah javnega značaja in tako naprej.
Ker glede na mnenje vlade in glede na to, da smo se z nekaterimi predstavniki poslanskih skupin o tem tematiki že pogovarjali, če boste držali besedo, obstaja velika verjetnost, da bo v prvem branju ta predlog zakona potrjen. Potem mislim, da se moramo v drugem branju usesti vsi skupaj in predebatirati, kako to stvar točno formulirati. Nekateri so za to, da se zapiše, da je Študentska organizacija Slovenije javna oseba javnega prava, drugi so za to in to, zagovarja nekako tudi Študentska organizacija Slovenije, ki v osnovi temu zakonu ne nasprotuje, da pa ne dodamo javnega prava, pač pa samo definiramo. Predvsem so tukaj na nek način problem plače, da ne bi zapadli pod maso plač javnega sektorja oziroma, da ne bi bila plačna lestvica javnega sektorja, ampak da enostavno samo glede plač napišemo omejitev, da najvišja plača lahko znaša, denimo, toliko kratnik povprečne bruto slovenske plače.
Skratka, če nam boste spraviti zakon skozi v tem prvem branju, potem je najbolje, da se, kakor smo se že pogovarjali, skupaj usedemo in pripravimo amandma, ki bo vsem ustrezal, ki bo tudi v skladu z usmerili zakonodajno-pravne službe in naredimo nekaj pozitivnega za študentsko organiziranje v Sloveniji. Hvala lepa.
