V poslanski skupini SDS ugotavljajo, da je sistem graditve objektov z vidika pravne ureditve in izvajanja pri nas izjemno kompleksen in dolgotrajen. Zakonodaja se je od sprejetja večkrat korenito spreminjala, nazadnje s sprejetjem Gradbenega zakona v letu 2017, a kazalniki Svetovne banke kažejo, da zadnje spremembe niso šle v smeri poenostavitve in skrajševanja postopkov, odprave administrativnih ovir in zagotavljanja varnosti strank v postopkih.
Če upoštevamo uvrstitev Slovenije na lestvici Svetovne banke v okviru poročil »Doing business« na področju pridobivanja ustreznih dovoljenj za graditev objektov, ugotovimo znaten padec v preteklih letih. Povprečen čas za pridobitev vseh dovoljenj pri nas znaša kar 247,5 dni.
Predlagatelji ugotavljajo, da obstoječi gradbeni zakon v praksi uvaja številne nove birokratske ovire in nekatere nepotrebne postopke. Eden od takih je tudi pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe. Če upoštevamo specifiko slovenskih enostanovanjskih gradenj, je jasna tradicija samogradnje. V teh primerih je tudi shema financiranja prilagojena, gradnja pa poteka počasi, v skladu s finančnimi zmožnostmi investitorja. Zato je zahteva za pridobitev uporabnega dovoljenja pred vselitvijo v enostanovanjski objekt za lastno rabo neživljenjska. Obvezno navodilo ministra inšpekcijskim službam naj za enodružinske hiše brez uporabnega dovoljenja izdajajo zgolj opozorila brez odločb o izvršbah, zgolj začasno omili neživljenjskost zakona, pomeni pa dodatno administrativno breme za državo in ohranja administrativno breme za investitorja.
Poglavitna rešitev predloga dopolnitve gradbenega zakona je izvzetje enostanovanjske stavbe iz procesa pridobivanja uporabnega dovoljenja. Le-to se lahko izda na zahtevo investitorja. S predlagano spremembo gradbenega zakona se investitorju za enostanovanjske stavbe zmanjšujejo nepotrebni stroški in odpravlja administrativna ovira pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
