Družinski zdravniki in pediatri so danes ponovno opozorili na nevzdržno in naraščajoče administrativno obremenjevanje, ki po njihovi oceni negativno vpliva na strokovnost in varnost dela osebnega zdravnika pri delu z bolniki. Kot so podarili, morajo vse več časa, ki bi ga sicer posvetili bolnikom, nameniti izpolnjevanju birokratskih zahtev.
V zadnjih desetletjih je obravnava bolnikov na primarnem nivoju zaradi staranja populacije, ki prinese več diagnoz hkrati, postala bistveno bolj kompleksna, je na današnji novinarski konferenci izpostavila zdravnica Davorina Petek. Osebni zdravniki po njenih besedah v ambulantah obravnavajo vrsto težav, kar pa zaradi časovne stiske, ki jo povzročajo visoke glavarine in birokratske obremenitve, vse težje počnejo kakovostno in strokovno. Zmanjkuje jim tudi časa za obiske na domu, ki so izrednega pomena, a jih zaradi premalo časa “ne moremo izvajati tako pogosto, kot bi bilo treba”.
S podobnimi težavami se po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Zdenke Čebašek-Travnik sicer soočajo vsi zdravniki v osnovnem zdravstvu, v zdravstvenih domovih pa se borijo tudi z velikim pomanjkanjem ginekologov in radiologov. Administracija, za katero po besedah predsednice “nihče od ne ve, komu ali čemu služi, strokovni in varni obravnavni bolnikov zagotovo ne”, pa obremenjuje vse zaposlene v osnovnem zdravstvu.
Kot primer administrativnega dela, ki “nima nikakršne dodane vrednosti ne za bolnike ne za zdravniški tim”, je Antonija Toplak Susič iz zdravniškega društva izpostavila naročilno knjigo. Za vpisovanje vrste podrobnih osebnih podatkov bolnikov in razlogov za njihov obisk v ambulanti na dan porabijo tudi do 50 minut, ki bi jih sicer lahko namenili pogovoru z bolniki.
Tudi pediatre pri delu z bolniki ovirajo po njihovi oceni nesmiselne administrativne zahteve. Ravno te so po oceni predstavnice pediatrov Katje Dejak Gornik krive, da mladi zdravniki izgubijo zagon za specializacijo na tem področju in se za delo na primarni ravni odločajo vse redkeje. Pediatri sicer skrbijo za petino najmlajših bolnikov v državi, ob tem pa s soočajo s kadrovskimi vrzelmi v njihovih vrstah in visokim deležem starejših zdravnikov, ki obravnavajo otroke in mladostnike.
“Naj nam dovolijo, da si sami organiziramo svoje delo,” je pozval predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. “Kolegi iz vseslovenskih regij sporočili, da tako ne gre naprej. Ne gre za to, da bi zahtevali več denarja za manj dela, ampak želimo opozoriti, da je ogrožena strokovnost in varnost strokovnega dela na primarnem nivoju,” je še dejal.
Čebašek-Travnikova je še opozorila, da vse več zdravnikov odhaja iz zdravstva, bodisi v zgodnejši pokoj bodisi na druga manj zahtevna področja dela. Ob tem je opomnila tudi na zdravnike, ki so zaradi hudih obremenitev na delovnem mestu bolniško odsotni. “Če zdravnike preobremenjujemo, je do njih krivično, da jih potem za napake, ki se dogajajo v vseh poklicih, obravnavamo na isti strani črne kronike s storilci kriminalnih dejanj,” je bila še kritična.
Na ministrstvu za zdravje so v odzivu na opozorila družinskih zdravnikov iz več slovenskih regij v minulih dneh sicer zagotovili, da se stanja zavedajo in da nekatere ukrepe za izboljšanje že izvajajo, druge pa še načrtujejo. Med drugim napovedujejo tudi prenovo modela financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti, načrtujejo pa tudi ukrepe, s katerimi bi zmanjšali administrativne obremenitve zaposlenih.
