Piše: C. R.
Nacionalni reformni program je del dokumentov evropskega semestra, ki ga države članice EU pripravljajo vsako leto. Letošnji dokument zaradi predvolilnega obdobja v Sloveniji vsebuje pregled ključnih ukrepov, reform in načrtov investicij, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju. Ključne navedene reforme in investicije za prihodnje obdobje temeljijo na sprejetem Načrtu za okrevanje in odpornost. S slednjim Slovenija naslavlja specifična priporočila in izzive, ki jih navaja Evropska komisija v svojih dokumentih.
Slovenija je med državami članicami EU edina, ki je naslovila vsa specifična priporočila Sloveniji v okviru evropskega semestra v svojem Načrtu za okrevanje in odpornost. Reforme in ostali ukrepi ter načrtovane investicije bodo tako naslovile ključne izzive ter prispevale k trdni in stabilni gospodarski rasti.
Nacionalni reformni program vključuje štiri ključna področja: produktivnost, vključujoča rast, trajnostna rast in zeleni prehod ter zagotavljanje makroekonomske in fiskalne stabilnosti.
Nacionalni reformni program 2022 vsebuje strukturne reforme, ki so ključne za srednjeročno in dolgoročno stabilnost javnih financ ter odgovarjajo na demografske izzive v Sloveniji. Ključne reforme, ki so vključene tudi v Načrt za okrevanje in odpornost so pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe. Starajoče se prebivalstvo pomeni velik pritisk tudi na politiko zaposlovanja. Nacionalni reformni program navaja ukrepe na trgu dela za spodbujanje zaposlovanja. Pomembno poglavje predstavljajo ukrepi za zagotavljanje digitalnega prehoda. Slovenija si je zadala biti med prvimi petimi najbolj digitalno naprednimi državami v Evropski uniji do leta 2030, zato je poleg ustanovitve vladne službe za digitalno preobrazbo in strateškega sveta za digitalizacijo sprejela vrsto ukrepov in investicij za učinkovit digitalni prehod.
Za rast produktivnost je pomembno zagotavljanje učinkovitega poslovnega okolja, kar je Slovenija naslovila s spodbujanjem inovativnega javnega naročanja, spodbujanjem investicij in odpravo administrativnih bremen. Na področju trajnostne rasti in zelenega prehoda se je Slovenija v sklopu strateških dokumentov in Načrta za okrevanje in odpornost zavezala za ključne reforme in naložbe v podporo pravičnemu zelenemu prehodu. Med ključnimi investicijami so naložbe v železniško infrastrukturo, ki spodbujajo trajnostno mobilnost in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. K temu bo pripomogla tudi zakonodaja na področju cestnega in potniškega prometa. Rast cen energentov je trenutno velik izziv ne le za Slovenijo ampak tudi druge države. Ambiciozen načrt opuščanja fosilnih goriv bo sedanja kriza na trgu energentov še pospešila. Na tem področju bo ukrepanje v naslednjih mesecih ključno, zato se načrtuje sprejem novih ukrepov v skladu z RePowerEU.
Vir: Gov.si
