Policija trdi, da v letu 2019 samo zaradi všečkanja zapisov na družabnih omrežjih ni obiskala nikogar, čeprav se pojavlja vedno več oseb, ki jih je Policija obiskala na domu zaradi domnevnega všečkanja zapisa na družabnem omrežju Facebook, ki naj bi užalil Tanjo Fajon.
Poslanka Anja Bah Žibert je na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja in ministrico za pravosodje Andrejo Katič, ki opravljata tekoče posle, naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z ustrahovanjem državljanov zaradi všečkanj objav na družabnem omrežju.
Celotno poslansko vprašanje poslanke SDS, Anje Bah Žibert, objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Konec decembra lani sem v zvezi z domnevnim ustrahovanjem državljanov zaradi všečkanj objav na družbenem omrežju zastavila naslednja vprašanja:
1. Kako komentirate obisk policista na domu državljana, ker naj bi na družabnem omrežju všečkal zapis, ki naj bi užalil Tanjo Fajon? Se vam zdi takšno ustrahovanje državljanov sprejemljivo?
2. Koliko ljudi je Policija obiskala na domu zaradi domnevnega všečkanja zapisa na družabnem omrežju Facebook, ki naj bi užalil Tanjo Fajon?
3. Koliko ljudi je Policija v letu 2019 obiskala na domu zaradi všečkanja zapisov na družabnih omrežjih?
4. Ali je Policija že reagirala na podano kazensko ovadbo zoper Jerneja Štromajerja?
5. Ali je Policija že obiskala omenjene osebe ali koga drugega, ki so na družabnih omrežjih všečkali zapis Jerneja Štromajerja »Vesel božič, ve umazane živali!«?
Ob tem dodajam, da sem po omenjenem pisnem poslanskem vprašanju prejela še nekaj sporočil zaskrbljenih državljank in državljanov zaradi iste zadeve. V primeru iz mojega poslanskega vprašanja je šlo za zadevo, ko je policist obiskal državljana zaradi všečkanja objave na družabnem omrežju Facebook, ki naj bi užalila Tanjo Fajon, eno najvidnejših članic Socialnih demokratov in evropsko poslanko. Policist je državljanu dejal, da je osumljenec kaznivega dejanja v predkazenskem postopku in da se dokazi še zbirajo, vendar pa državljanu ni znal povedati, kdaj točno naj bi bil zapis na družabnem omrežju všečkan pa tudi ne, za kateri zapis naj bi šlo. Policist si je ob odhodu še zapisal državljanovo EMŠO številko in številko mobilnega telefona. Državljan je bil ob odhodu policista milo rečeno presenečen, celoten dogodek pa po njegovem mnenju kaže na ustrahovanje.
Dne, 20. 1. 2020, sem prejela odgovor ministra za notranje zadeve na zgoraj navedena vprašanja, ki pa odpira samo še več vprašanj. Kot sem že zgoraj omenila, sem kasneje prejela informacije, da so policisti zaradi iste zadeve na domovih obiskali še nekaj državljank in državljanov. Kar pomeni, da gre za širšo aktivnost policije zaradi všečkanj objav na družabnem omrežju Facebook, kar pa nesporno predstavlja element ustrahovanja. To postavlja pod vprašaj tudi odgovor ministra za notranje zadeve, ki je na 3. vprašanje odgovoril, da Policija v letu 2019 na domu zaradi všečkanj zapisov na družabnih omrežjih ni obiskala nikogar.
V odgovoru na vprašanje glede obiska policista na domu državljana, ker naj bi na družabnem omrežju všečkal zapis, ki naj bi užalil Tanjo Fajon, je minister za notranje zadeve navedel, da je Policija na podlagi 148. člena Zakona o kazenskem postopku zbirala obvestila, in sicer od oseb, ki jih je identificirala kot uporabnike Facebook oziroma avtorje spornih komentarjev predrugačene fotografije evropske poslanke Tanje Fajon. Pri tem je zanimivo, da policist ob obisku ni mogel konkretizirati in ni znal povedati, kdaj točno naj bi bil zapis na družabnem omrežju všečkan pa tudi ne, za kateri zapis naj bi šlo.
Iz odgovora je razvidno, da je Policija prejela naznanilo 2. 7. 2018 in tedaj pristopila k preveritvi navedb. O zbranih obvestilih je 9. 8. 2018, skladno z desetim odstavkom 148. člena Zakona o kazenskem postopku, s poročilom obvestila Okrožno državno tožilstvo (ODT) v Ljubljani. Kar pomeni, da je Policija na podlagi zbranih obvestil in dokazov ugotovila, da ni podlage za kazensko ovadbo. Na podlagi zahteve istega tožilstva je potem Policija v nadaljevanju zbrala dodatna obvestila in o ugotovitvah s poročilom ponovno obvestila omenjeno okrožno državno tožilstvo, ki je 17. 12. 2018 zadevo zavrglo. 13. 11. 2019 pa je Policija od Okrožnega državnega tožilstva prejela nov zahtevek, iz katerega je izhajalo, da gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, katerega pregon se skladno z določili drugega odstavka 168 člena Kazenskega zakonika (KZ-1), začne na predlog in je zato potrebno izvesti vse, da se ugotovi storilca kaznivega dejanja.
Iz odgovora izhaja kar nekaj notranjih neskladij oziroma sum, da je v lanskem letu prišlo do načrtnih sprememb na področju pregona, kar je v pristojnosti državnega tožilstva. To pa odpira tudi nemalo vprašanj zlorab državnega tožilstva v politične namene, kar je neskladno z Ustavo Republike Slovenije.
V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:
1. Na podlagi česa je Policija zbirala obvestila od oseb, ki jih je identificirala kot uporabnike družabnega omrežja Facebook oziroma avtorje spornih komentarjev predrugačene fotografije evropske poslanske Tanje Fajon?
2. Ali je Policija zbirala obvestila od oseb, ki so samo všečkali sporno fotografijo predrugačene fotografije evropske poslanske Tanje Fajon, ali od oseb, ki so všečkali in komentirali omenjeno objavo, ali od oseb, ki so to samo komentirali, ali oseb, ki so sporno fotografijo delili?
3. Zakaj Policija pri zbiranju obvestil osebam, ki jih je obiskala na domu, ni pokazala sporne fotografije oziroma jim ni znala povedati, kdaj točno naj bi bil zapis na družabnem omrežju všečkan pa tudi ne, za kateri zapis naj bi šlo?
4. Ali in kako sta pri tem Policija in državno tožilstvo ocenjevala dejstvo, da gre za javno osebo, ki je bolj podvržena kritiki in komentarjem?
5. Kako komentirate navedbo, da Policija v letu 2019 samo zaradi všečkanja zapisov na družabnih omrežjih, ni obiskala nikogar, glede na to, da se pojavlja vedno več oseb, ki jih je Policija obiskala na domu zaradi domnevnega všečkanja zapisa na družabnem omrežju Facebook, ki naj bi užalil Tanjo Fajon?
6. Kakšni so razlogi, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani 13. 11. 2019 Policiji posredovali nov zahtevek, iz katerega je izhajalo, da gre za uradno pregonljivo kaznivo dejanje, katerega pregon se začne na predlog? Kakšna sta vsebina in namen tega zahtevka in čemu sledi?
