Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Kljub težkim posledicam epidemije koronavirusa zadnji podatki kažejo, da vlada Janeza Janše sprejema prave ukrepe, s čimer si želijo ponovno spodbuditi gospodarstvo. Po zadnjih podatkih je Slovenija edina izmed sosednjih držav dosegala gospodarsko rast, enako velja tudi v primerjavi z EU. “To je posebej spodbudno, kajti moramo vedeti, da je bilo lansko prvo četrtletje, vsaj januar, februar in marec, predkrizno. Epidemija je bila razglašena šele 13. marca, tako vse kaže, da smo na dobri poti k okrevanju in da so ukrepi, ki jih vlada sprejema v Sloveniji, pravilni,” je pojasnil profesor dr. Matej Lahovnik. Ta ocenjuje, da gre vlada z ukrepi v pravo smer, pri tem pa napove, da bodo v prihodnjih mesecih na voljo ukrepi za spodbuditev storitvenih dejavnosti, ki so bile med epidemijo najbolj prizadete.
Slovensko gospodarstvo kot celota je v letu 2020 po ugotovitvah AJPES-a poslabšalo rezultate poslovanja, a so bili ti še vedno pozitivni. Rezultati poslovanja so bili na celo nad pričakovanji, kar se pripisuje ukrepom vlade Janeza Janše. Podjetja so večinoma ohranila število zaposlenih in malenkost povečala neto dodano vrednost. S strani statističnega urada pa so prišle nove pozitivne novice, bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju letošnjega leta namreč povečal za 1,6 odstotka na letni ravni.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem lani višji za 2,3 odstotka v primerjavi s četrtim četrtletjem leta 2020 pa za 1,4 odstotka. Podatki za Slovenijo so sicer precej boljši od podatkov za povprečje Evropske unije in v območju evra. V evrskem območju se je po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat skrčil za 0,6 odstotka, v celotni Evropski uniji pa za 0,4 odstotka. Na letni ravni je BDP v državah z evrom upadel za 1,8 odstotka in v Evropski uniji za 1,7 odstotka.
Padec gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju sledi krčenju v zadnjem četrtletju lani, ko je bil padec BDP v območju z evrom glede na predhodno četrtletje 0,7-odstoten in v vseh članicah EU 0,5-odstoten. V medletni primerjavi je bilo krčenje v območju z evrom 4,9-odstotno in v EU 4,6-odstotno. Na Banki Slovenije ugotavljajo, da se je v Sloveniji za razliko od povprečja evrskega območja okrevanje že začelo v prvem letošnjem četrtletju. K temu je po njihovi oceni največ prispevalo sproščanje omejitvenih ukrepov in posledična rast precejšnjega dela prej zadržane posebne potrošnje. Razmere se postopoma izboljšujejo tudi na trgu dela, kjer se je rast plač ob državnih ukrepih še dodatno okrepila.
Višji BDP od lanskega v enakem obdobju, ki je še bilo predkrizno
Če izločimo sezonski vpliv števila delovnih dni in so podatki primerljivi tudi z drugimi evropskimi državami, se izkaže, da je Slovenija imela rast BDP višjo od 1,6 odstotka, in sicer 2,3-odstotno rast v prvem četrtletju letošnjega leta, v primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta. “To je posebej spodbudno, kajti moramo vedeti, da so lansko prvo četrtletje, vsaj januar, februar in marec, bili predkrizni meseci. Epidemija je bila razglašena šele 13. marca, tako vse kaže, da smo na dobri poti k okrevanju in da so ukrepi, ki jih vlada sprejema v Sloveniji, pravilni,” je pojasnil profesor dr. Matej Lahovnik. Temu pritrjujejo tudi podatki o rasti, ki je višja v primerjavi s sosednjimi državami, kot so Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška, zato Lahovnik meni, da smo lahko optimistični.
V nekaterih državah in v povprečju EU je še vedno negativna rast in so še vedno v rdečem območju, kar se gospodarskih trendov tiče. “Ocenjujem, da je to predvsem posledica zapiranja v prvem četrtletju. Mi smo imeli vseskozi vtis po poročanju vseh dominantnih medijev, kako se edino v Sloveniji vse zapira, okoli nas pa je vse odprto. Po teh podatkih sedaj vidimo, da je bila resnica drugačna, kajti mnoge, tudi sosednje države so imele praktično zaprt celoten storitveni sektor,” je dejal Lahovnik. Nekatere države te sektorje šele sedaj odpirajo, sam pa ocenjuje, da je vlada na pameten način odpirala, zapirala in sproščala dejavnosti. “Nekateri so se sicer pritoževali, da se iz tedna v teden spreminja. Podatki pa kažejo, da se je vlada hitro in ažurno odzivala na spremembe, da se čim bolj pomaga gospodarstvu in se dejansko zapira tisto, kar je nujno.”
Tudi letos na pomoč turizmu s pomočjo bonov
Za prvi kvartal so podatki izjemno dobri, čemur botruje tudi kovinsko-predelovalni sektor, ki tudi s pomočjo izvoza zelo dobro posluje. “Vlada se je ves čas trudila, da se industrija ni zapirala,” je pojasnil. Ker se približuje poletje in je turizem med najbolj prizadetimi sektorji, vlada v tem trenutku pripravlja podobno pomoč, kot je to storila lani s pomočjo turističnih bonov. “To bodo vavčerji v nekoliko nižjem znesku, ki bi se lahko uporabljali tudi v nekaterih drugih dejavnostih, kot so rekreacija in kulturne prireditve,” je dodal. Na takšen način se bo skušalo pomagati večjemu, širšemu spektru dejavnosti, hkrati pa je zelo pomembno, da vlada pripravlja tudi ukrep, ki bo pokril 80 odstotkov stroškov organizatorjev, če bo moral biti dogodek zaradi epidemioloških razlogov odpovedan, saj so v tem primeru organizatorji v izjemno tveganem položaju.
Vlada tako pripravlja sveženj ukrepov, s katerimi bo lahko pomagala pri zagonu storitvenega sektorja gostinstva, turizma in z njimi povezanimi storitvenimi dejavnosti. “Turistični boni so lani pomagali zapolniti manko tujih gostov in mislim, da bo tudi letos tako,” še meni in pri tem izrazi prepričanje, da je tudi letos potrebno pričakovati manjše število tujih gostov. Sam je velik optimist glede druge polovice leta, ker je vse več stvari dejansko sproščenih in se ljudje lahko srečujejo ter trošijo denar, kar je dobro za gospodarstvo in za ustvarjanje delovnih mest.
Pozitivni podatki so tudi na trgu dela, saj se je brezposelnost znižala
Kot v nadaljevanju poudarja, so pozitivni podatki tudi na trgu dela, saj se je brezposelnost znižala. “Mene tudi podjetniki, posebej iz teh predelovalnih dejavnosti, opozarjajo, da že ne morejo več dobiti delavcev, skratka, povpraševanje po delavcih je že sedaj visoko, ko se bo odprlo gostinstvo, pa se bojim, da bomo spet v situaciji, ko se bo ob odpiranju dejavnosti izkazalo, da imamo v Slovenij primanjkljaj zaposlenih na tem področju,” je obrazložil. Meni, da so usmeritve vlade prave, da se s koncem junija večina teh korona pomoči preoblikuje predvsem v pomoč za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, s čimer se omogoči lažji zagon vseh dejavnosti.
Na koncu še Lahovnik poudari, da ne razume več delovanja sindikatov. “Ob koncu leta, ko so zahtevali dvig minimalne plače, kljub krizi, in je bilo gospodarstvo proti, je vlada takrat intervenirala in predlagala kompromisno rešitev, ki je bila zmaga za vse,” je pojasnil. V vmesnem obdobju krize se je država odločila subvencionirati dvig minimalne plače, kar je bil izjemno lep primer, kako gre vlada nasproti delodajalcem in delojemalcem. Tudi plače so se kljub krizi povečale, prav tako tudi pokojnine. Vlada bo predlagala davčno reformo, s katero bo povišala olajšave za vse državljane, kar pomeni, da se bodo razpoložljivi dohodki povečali, kar bo posledično spodbudilo tudi potrošnjo. “Ta vlada je v letu dni, kar se delavcev in upokojencev tiče, naredila bistveno več kot prejšnje tri vlade,” je še bil jasen na koncu.
