Profesorica za evropsko pravo Verica Trstenjak z namenom, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo Sodnega sveta, z 31. decembrom odstopa kot njegova članica, poročajo mediji. “Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela,” je navedla.
Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Trstenjakova je odstopno izjavo iz Sodnega sveta naslovila na predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Dejana Židana in predsednico Sodnega sveta Barbaro Nerat. Generalna sekretarka Sodnega sveta Maja Rozman je za Dnevnik pojasnila, da so odstopno izjavo Trstenjakove prejeli v ponedeljek.
Kot navaja Trstenjakova, Sodni svet odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu in vse vloge je treba obravnavati vsebinsko poglobljeno in odgovorno: “Razgovori s kandidati za trajno sodniško funkcijo bi morali trajati približno uro, ne pa le 20 minut, upoštevaje, da ima Sodni svet 11 članov, ki postavljajo vprašanja.”
Obravnava druge pomembne problematike pa je po na navedbah Trstenjakove v bistvu nemogoča, ali se ji ne posveti potrebne pozornosti (npr. obravnava poročila Sveta Evrope o stanju v sodstvu ali poročila 2018 EU Justice Scorboard, obravnava problematike spoštovanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, problem nezaupanja sodstvu). “Vse to bi po mojem mnenju zahtevalo posebno vsebinsko poglobljeno obravnavo tudi na Sodnem svetu, za kar pa ni časa, saj člani to delo opravljajo poleg svojih zaposlitev,” navaja profesorica, ki meni, da bi morale biti seje Sodnega sveta bolj pogoste in ne le dvakrat mesečno popoldan.
Po njenih navedbah na seji obravnavajo več kot 2.500 strani gradiv, več kot 250 raznih priponk z gradivi, dnevni red pa je preobsežen za predvideni časovni okvir, dostop do gradiv elektronsko pa pogosto nemogoč zaradi tehničnih težav.
Kot je pojasnila, odstopa kot članica predvsem zato, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo Sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve, ki so sprejete v časovno neustreznem okviru, prav tako pa ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu niti ne more prispevati h krepitvi zaupanja v sodstvu, saj za obravnavo te problematike ni časa. Dodala je še, da s tem ne kritizira strokovnih služb Sodnega sveta niti dela dosedanjih članov, želela pa bi si drugačno organizacijo.
Na pravosodnem ministrstvu so za Dnevnik v zvezi z odstopom Trstenjakove pojasnili, da je Sodni svet z novim zakonom postal samostojen neposredni proračunski uporabnik, ki sam sprejme predlog finančnega načrta za svoje delovanje za vsako proračunsko obdobje. “Sodni svet prav tako sam sprejme svoj poslovnik, s katerim ureja vprašanja izvedbene narave, med drugim način dela, organizacijo, sklicevanje in potek sej, torej del problematike, na katero opozarja Trstenjakova. Ministrstvo za pravosodje v zvezi z zakonom o Sodnem svetu doslej ni prejelo nobenih pripomb na veljavno ureditev statusa, načina ter organizacije dela,” so za Dnevnik pojasnili na ministrstvu, kjer sicer odločitev Trstenjakove obžalujejo. O odstopu Trstenjakove so v teh dneh poročali tudi drugi mediji.
