V Sloveniji živi dobrih 250 tisoč priseljencev iz drugih držav. V celotni slovenski populaciji to predstavlja 12,5 odstotka prebivalcev. Med državmi Evropske Unije se uvršča Slovenija na 16. mesto. Najmanjši delež priseljenskega prebivalstva imajo Poljaki, najvišjega pa Luksemburg.
Statistični urad Republike Slovenije je predstavil podatke, kolikšen delež slovenskega prebivalstva predstavljajo priseljenci. Najbolj sveži podatki kažejo, da v Sloveniji živi 250 tisoč prebivalcev iz drugih držav. Njihov delež znaša že 12,5 odstotka vseh prebivalcev v naši državi. Državljanstvo Slovenije ima 55 odstotkov priseljencev, med tistimi, ki so se v Slovenijo priselili pred njeno osamosvojitvijo, pa je takih 94 odstotkov.
Po poročanju RTV SLO in SURS-a, je po podatkih Sursa povprečen novodobni priseljenec v Slovenijo prispel med letoma 2008 in 2017, je moškega spola in v starosti med 30 in 39 leti (trije od desetih), živi pa sam (več kot 30 tisoč). Je tuji državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji (53 %) in se je v Slovenijo priselil iz Bosne in Hercegovine (vsak četrti). Prebiva v eni od mestnih občin (vsak drugi), je zaposlen (57 %) in ima poklicno izobrazbo (38 %).
Slovenija se sooča predvsem z veliki težavami na področju migrantske politike zaradi neodločnosti vlade Marjana Šarca. (Foto: STA)
Slovenija ima težave z legalnimi in ilegalnimi migracijami
Slovenija je odigrala svojo zgodovinsko vlogo na področju migracij v času nekdanje skupne države in krvave vojne ob razpadu Jugoslavije v 90. letih. Sedaj na popolnoma enake čustva igrajo predvsem politiki tranzicijske levice in veliko nevladnih organizacij, ki hočejo omehčati slovensko javnost glede aktualnih težav na področju migracij. Vendar je situacija popolnoma drugačna, saj na evropska in naša vrata trkajo predvsem migranti z drugih celin ter versko-kulturnih območij, ki niso združljiva z našimi.
Težave povzročajo tudi legalne migracije. V lanskem letu smo tako poročali, da so koroške upravne enote izdali tisoč dovoljenj za prebivanje. Veliko je primerov iz Albanije, Kosova in Makedonije in drugih republik bivše države, ko dobijo dovoljenje za bivanje, nato pa začno izkoriščati socialno državo. Šteivlni prejemniki socialne pomoči tako živijo kar v svojih državah in uživajo v brezdelju ter lagodnemu življenju. Slovenija je tudi radodarna z otroškimi dodatki, saj smo v tem letu namenili dva milijona evrov, številka pa se vsako leto povečuje.
Luka Perš
