Piše: Vida Kocjan
»Davčna reforma kot davčno maščevanje.« Tako je predloge sprememb štirih davčnih zakonov, med njimi tudi zakona o dohodnini, ki jih je ministrstvo za finance 1. avgusta, sredi dopustov, poslalo v kratkotrajno javno objavo in medresorsko usklajevanje, komentiral mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Finančne uprave RS in eden najboljših poznavalcev davčne zakonodaje v državi.
Ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča iz kvote Golobovega Gibanja Svoboda, ki se na javne finance dokazano ne spozna (njegov največji dosežek je delo v dveh podjetjih, ki sta šli v stečaj), je pripravilo predloge sprememb štirih davčnih zakonov: o dohodnini, trošarinah, davčnem postopku in davčni upravi. Na ministrstvu so pri tem posebej poudarili, da pri spremembah zakonov sledijo več ciljem. Prvi je seveda (pričakovano, kakopak) odprava ukrepov, ki so bili sprejeti v letih 2021 in 2022, to je v času vlade Janeza Janše. S spremembami zakonodaje naj bi sledili tudi ciljem zagotavljanja javnofinančne stabilnosti in boju z draginjo. Spremembe naj bi prinašale tudi administrativne poenostavitve za davčne zavezance, v slovenski pravni red pa prenašajo tudi direktive EU.
Spremembe pri dohodnini
Za državljane so zelo pomembne načrtovane spremembe zakona o dohodnini, s čimer, kot rečeno, odpravljajo zakon, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in po katerem bi bile neto plače vseh zaposlenih v prihodnjih letih postopno višje. Zaradi višje splošne olajšave bi vsak zaposleni vsako leto prejel višjo neto plačo, v letu 2025 bi to zneslo eno mesečno neto plačo več. Golobovi zdaj to spreminjajo.
Za leto 2023 je po obstoječem, t. i. Janševem zakonu določena splošna olajšava v višini 5.500 evrov. Golobovi zdaj to znižujejo na 5.000 evrov, hkrati pa odpravljajo tudi postopno zvišanje davčne olajšave na 7.500 evrov v letu 2025. Splošna olajšava, ki velja za vse davčne zavezance enako, pomeni, da prihodki do te višine niso obdavčeni. Pomeni tudi znesek, ki zagotavlja t. i. socialno varnost. Hkrati je Janševa vlada določila, da se bo splošna olajšava letno usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Golobovi nameravajo tudi to odpraviti, četudi smo dnevno priča izredno naraščajoči inflaciji. Julija je bila ta 10,8-odstotna in bistveno višja od povprečja v državah z evrom. Še marca in aprila pa je bila Slovenija med državami z najnižjo inflacijo. Tudi za naprej nam ne kaže dobro, Robert Golob, predsednik vlade, je že napovedal, da je njegov cilj okrog 10-odstotna inflacija, kar je za več kot desetino nad povprečjem evroobmočja. V času Janševe vlade je bila inflacija za več kot tretjino nižja od povprečja. Slovenija se je na lestvicah uvrščala v spodnji del, v Golobovem času smo v zgornjem delu lestvice.
Vse to Golobovih ne moti, delujejo pač tako, kot so obljubili pred volitvami. Prihajajo višji davki in znižanje plač, navkljub višjim življenjskim stroškom.
Izganjajo izobražene
Nadalje Golobovi izganjajo izobražene. Davčno stopnjo v petem dohodninskem razredu namreč z dosedanjih 45 odstotkov zvišujejo na 50 odstotkov. Ivan Simič je tako izračunal, da zaposleni, ki ima šestkrat višjo bruto plačo (od zajamčene), plača kar 18,5-krat višjo dohodnino. Pri bruto plači 1.000 evrov je dohodnine 64,64 evra, pri bruto plači 6.000 evrov, kolikor naj bi predvidoma prejemali visoko izobraženi in težko iskani poklici, pa je dohodnine že 1.195,94 evra ali 18,5-krat več. Simič opozarja, da je to lahko tudi ustavno sporno. Hkrati dodaja, da je bila v letih 2011 in 2012 najvišja dohodninska stopnja 41 odstotkov, zdaj pa bo ta kar 50-odstotna.
Več si lahko preberete v novi številki Demokracije!
