0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Tomaž Lisec: Bi Slovenija lahko uvedla sistem odkupa praznih pločevink in plastenk?

Ali ministrstvo za okolje in prostor načrtuje uvedbo kakršnega koli sistema zbiranja ali odkupa plastične embalaže, ki bi nagrajeval okoljsko osveščenega prebivalca?

Poslanec SDS Tomaž Lisec je na ministra za okolje in prostor Jureta Lebna naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z možnostjo odkupa praznih pločevink in plastenk. Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:

V svetu obstaja kar nekaj primerov dobrih praks v boju zmanjšanja onesnaževanja okolja z željo po bolj zelenem okolju in pobude po bolj zeleni in okoljsko osveščeni politiki države in vsakega posameznika. V severni (Danska, Estonija, Nizozemska, Norveška in Švedska) in centralni Evropi (Nemčija, Švica) je varščina plastične embalaže (plastenk in pločevink) že stara praksa. Podoben način pa imajo v nekaterih Ameriških zveznih državah. Nam je vsekakor najbolj poznan primer sosednja Republika Hrvaška, kjer odkupujejo prazne pločevinke piva in plastenke.

Zanima me, ali ste na ministrstvu že razmišljali o podobni pripravi pravne podlage za ureditev tega področja in ali ste tovrstni ureditvi, ki nagrajuje ekološke osveščene prebivalce, a ne vzpostavlja nove birokracije, naklonjeni?

V Sloveniji sicer imamo zakon o varstvu okolja, ki določa, da Vlada RS določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti zagotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (razširjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi tega zakona je sprejetih kar nekaj predpisov o odpadkih, ki urejajo ravnanje s posamezno vrsto odpadka (npr. odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadnimi zdravili, odpadnimi nagrobnimi svečami). V ceno izdelkov, iz katerih po končani življenjski dobi nastanejo omenjeni odpadki, je vračunan tudi strošek ravnanja s temi odpadki, razen stroškov ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, ki jih nosi izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Nekatere od naštetih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih, se lahko pod določenimi pogoji vrača tudi na prodajna mesta (npr. odpadne baterije, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadna zdravila), vse pa izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.

Zanima me, ali se bo pod vašim vodenjem resorja spremenilo razmišljanje uradnikov, ki so pred nekaj leti zapisali: »Čeprav obstaja za uvedbo kavcij zakonska možnost, se v Sloveniji za sistem kavcij, kot ga poznajo v Republiki Hrvaški, nismo odločili in za enkrat o uvedbi takšnega sistema ne razmišljamo. Zavedati se moramo, da povrnjena kavcija ne predstavlja nagrade ali dodatnega zaslužka, temveč le vračilo dela cene izdelka, ki ga je kupec plačal ob nakupu tega izdelka. Zaradi tega so izdelki dražji, kot so bili pred uvedbo kavcije. Sistem kavcije tudi ni pravičen za kupce na posameznem območju, če se v ta sistem prinaša tudi odpadna embalaža izdelkov, ki so bili kupljeni drugje (kot je primer na Hrvaškem – v njihov sistem se vrača tudi odpadna embalaža izdelkov, kupljenih v sosednjih državah). Ker vsak kupec, ki prinese odpadno embalažo, dobi povrnjeno kavcijo (ne glede na to, kje je kupil izdelek), so izdelki, embalirani v embalažo, za katero se ob nakupu plačuje kavcija, posledično dražji za domače potrošnike. Ti namreč financirajo tudi vračilo kavcije za vse izdelke, kupljene v sosednjih državah, katerih odpadna embalaže prihaja v sistem.«

Če ne razmišljate o uvedbi vračila, ali imate v načrtu kakšen drug način zbiranja/odkupa plastične embalaže (pločevink in plastenk), ki bi nagrajeval okoljsko osveščenega prebivalca?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine