Onkološki inštitut v Ljubljani je znova v središču javne pozornosti. Primarij Janez Remškar, dr. med., dolgoletni direktor Splošne bolnišnice Jesenice, nato kot eden od vodilnih zaposlen na ministrstvu za zdravje, pred upokojitvijo pa večletni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana, je razkril pravo podobo zdravnika Erika Breclja. V slovenskem (predvsem medijskem) prostoru zadnjih trinajstih letih pridobil status ikone, kultne, skoraj mesijanske, osebnosti borbe proti zlu v zdravstvu. Ali je to prava podoba dr. Erika Breclja? Žal ni, pravi Remškar. “Ocenjujem, da je prišel čas, ko si moramo nujno bliže pogledati fenomen Erika Breclja v slovenskem prostoru.”
Velika odgovornost je na strani medijev, ki so do sedaj vedno nekritično povzemali in pompozno objavljali mnenja Erika Breclja, ne da bi sploh kaj preverjali, je kritičen Janez Remškar do t.i. “neodvisnih medijev”. Oni so ga naredili in ga žal še vedno promovirajo kot “najbolj verodostojnega in poštenega strokovnjaka v zdravstvu, ki se spozna na vse”. Je pomemben “žvižgač”, zanemarjajo pa dejstvo, da so pravi žvižgači osebe, ki verodostojno prenašajo prave in poštene informacije.
Erika Breclja je Remškar spoznal šele s prihodom na direktorsko mesto Onkološkega inštituta. “Takoj je od mene zahteval, da razrešim predstojnika kirurškega oddelka na Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Hočevarja in strokovnega direktorja prof. dr. Žgajnarja ne, da bi mi predstavil svoje argumentirane in z dokumenti podprte razloge za tako ravnanje. Ker tega, jasno, nisem naredil sem se znašel na njegovi nemilosti!” To je dal vedeti takoj, nadaljuje Remškar. Na vabilo na sestanek z novo izvoljenimi člani sveta zavoda, med katerimi je bil tudi on, je odgovoril, da se mu to ne zdi potrebno, če ni celo v nasprotju z zakonodajo.
Brecelj je v službi tistih, ki jih javno preganja
Remškar je postregel z dejstvi, ki dr. Breclja kažejo v povsem drugi luči ali bolje mraku in pravi, da je Brecelj pravzaprav v funkciji tistih, ki jih javno preganja. Bil je namreč med drugim dober poznavalec generalnih direktorjev UKC Ljubljana. “Njegovo “sodelovanje” z enim od direktorjev UKC Ljubljana je vsekakor presenetljivo, še posebej če se spomnimo njegove izjave iz leta 2013 v Financah … vodilni so kvazi bogovi, ki so si ta status pridobili s služenjem mafiji.”
Brecelj zagovarja Zemljariča
Brecelj tudi nikoli ni skrival dobrih odnosov z Janezom Zemljaričem, prvim direktorjem Kliničnega centra v Ljubljani, nekdanjim šefom slovenske UDBE in simbolno figuro vpliva globoke države na posle v zdravstvu. O njem je v intervjuju leta 2015 z “Jožetom Možino, ko poleg pohvalnih besed o Zemljariču pove tudi, da je njegov vpliv v zdravstvu povezan z “….sigurno si je on prizadeval imet določen vpliv, ne samo v zdravstvu, tudi drugje. V zdravstvu, pač, sem imel občutek, ena stara ljubezen še iz časov, ko je bil v Kliničnem centru.” Tri leta kasneje je v intervjuju z Bredo Bončo rekel, da je “…. imel občutek, da želi pustiti za sabo nekaj pozitivnega. Pač še ta leta, kar se bo lahko ukvarjal s posli, ne.” Za vse nekdanje žrtve politične represije je lahko srhljiva njegova izjava (o Zemljariču) marca letos na POP TV: “Je imel moč ampak predvsem ta moč je temeljila na Slovencih brez hrbtenice!”
Pred preiskovalno komisijo naj bi bil pred časom krivo pričal Janez Zemljarič, nekdanji šef Udbe in prvi direktor Kliničnih bolnišnic Ljubljana, vendar sta za predlog, da se ta sum preišče, takrat glasovala le dva od petih članov preiskovalne komisije.
Nekdanji direktor UKC LJ Vrhunec mu je omogočal posebne privilegije
Brecelj je imel tudi dobre odnose z nekdanjim direktorjem UKC LJ Simonom Vrhuncem. Ta mu je omogočal parkiranje na parkirišču pred upravo UKC LJ, varovanim s trakom in varnostniki ter več opozorilnimi tablami, je dejal Remškar. “Medtem ko je na tisoče zaposlenih v UKC LJ brez parkirišča ali so ga in ga drago plačujejo, okoli 80 evrov mesečno v parkirnih hišah. Ne pozabimo; UKC LJ v upravnem smislu ni v nobeni povezavi z Onkološkega inštituta Ljubljana”.
Brecelj grozil Remškarju, da bo odstavljen, če ne bo sodeloval z Unetičem z Ministrstva za zdravje
Tudi o zglednem sodelovanju z nekdanjo direktorico UKC Darinko Miklavčič kot predsednico Sveta Onkološkega inštituta je Brecelj pogosto govoril v javnosti. Remškar je navedel vir iz metropolitana: “Pod svetom zavoda, ko še ni bil pod nadzorom SMC, ko je bila predsednica Darinka Miklavčič, smo ogromno naredili.” A kaj, se sprašuje Remškar. “Res pa je, da je pred mojo razrešitvijo zavračal sodelovanje (kot vpliven), pri obvladovanju sprva neobvladljivega izvajalca pri obnovi vodovoda, ki je delal z roko v roki s prvim iz strani Ministrstva za zdravje izbranim nadzorom. Izvajalec je vstopal v prostore inštituta mimo opredeljenih dogovorov. Delo se je uspešno nadaljevalo šele po zamenjavi nadzora, kar sem prosil večkrat”! Brecelj je takrat Remškarja obveščal, da če ne bo sodeloval z Alojzom Unetičem z Ministrstva za zdravje, bo odstavljen ob tem pa ni sodeloval pri borbi z izvajalcem, ki je zaradi pomanjkanja prostora pod “dampa” stropom hotel nov vodovod postaviti kar pod stropom v kotih hodnikov.
Brecelj je sodeloval z Miklavčičevo pri razrešitvi Remškarja in pri nezakoniti zaposlitvi Zlate Štiblar Kisić
“Zelo dobro je deloval z ga. Miklavčič pri moji razrešitvi z mesta generalnega direktorja Onkološkega inštituta, namestitvi Zlate Štiblar Kisić za to mesto in pri izogibanju zakonodaji, ko bi Štiblar Kisićeva morala v pokoj” je še razkril Remškar. Ko pa je Svet Onkološkega inštituta opozoril na njeno nezakonito zaposlitev, nezakonitih izplačil nadur (kar je morala vrniti), je Brecelj na seji Sveta OI leta 2018 sklenil: “Svet poziva generalno direktorico, naj se v osmih dneh izjasni, ali je od začetka leta 2016 in do konca lanskega leta (2017) izpolnjevala upokojitvene pogoje” Remškar pri tem opozarja, da je bil ravno predstavnik delavcev Brecelj proti takšnim ukrepom. “Bodite pozorni, Brecelj je glasoval proti temu, da se ugotavlja zakonitost!”, je še zapisal.
