Piše: Miha Burger
8.septembra sem na tem portalu objavil prispevek „Kaj je pravzaprav resnica“ (vir). In v njem stoji proti koncu tudi stavek: „Najprej moramo poskusiti z novimi oblikami in metodami, s katerimi lahko državljani povedo, kaj je resnica oziroma kaj je boljša in pravičnejša rešitev javnega problema«. In na koncu dodam, da imam določen predlog oblike oz. metode KAKO to doseči.
Sem od takrat do danes srečal kar nekaj znancev, ki so me pobarali o tem predlogu. In sem vsakič začel bolj ali manj podobno: »To dosežemo lahko s poskusi postavitve določene metode, oblike, načina argumentacije o določenem javnem problemu, tako med strokovno javostjo in zbirom želja in hotenja zainteresiranih državljanov glede tega javnega problema po eni strani in po drugi strani vseh tistih ki so si izborili mandat za odločanje o tem in ti poskusi bi povrhu dosegli določeno zakonsko učvrstitev in sedaj po tridesetih letih teh poskusov sem se dokopal do enega po moje zanimivega itd. itd«. A že po tem prvem stavku je pri vsakem znancu popustilo zanimanje, morda tudi ta hip pri tebi, spoštovani bralec. Torej? Kaj hočem povedati?
Sedaj, dober teden pred lokalnimi volitvami med našimi tisoči in tisoči kandidati za omenjeni mandat (ne verjamete da je kandidatov za občinske in mestne svete nekaj več tisoč? Samo v Ljubljani jih je na vseh listah skupaj verjetno več kot petsto…) za odločanje o določenih javnih, skupnostnih problemih, ali mislite da je med njimi kdo, ki bi poslušal kakšen nov predlog KAKO doseči boljšo, pravičnejšo rešitev javnega problema? No, za enega vem, za več pa že ne. Kajti večina je očitno ujeta v fenomen »naši – vaši«, v našo že famozno polarizacijo in bo pritrdila le »naši« rešitvi. Po drugi strani pa: zakonsko določena metoda argumentacije? Kdo pa je že slišal za kaj takšnega? Se bo našel kdo, ki bi ga zanimal moj novi predlog? Preprosto dvomim. Vsak itak ve kaj je boljše, pravičnejše, tisti, ki pa se v to niti ne poglabljajo a jih vsaj malo zanima reševanje javnih problemov, pa bodo kvečjemu pripomnili, saj bodo »naši« že vedeli, oziroma saj naš šerif itak ve kaj je najboljša rešitev.
A če do tukaj zapisano res drži, to je, da skoraj nikogar ne more zanimati, zakaj sploh tole pišem? Ja, kar nekaj vzrokov je. Malo je kriv že tisti v prejšnjem stavku zapisani »skoraj«, to je, morda pa le koga zanima. Nekoliko pa je tudi kriv dokumentarec o evoluciji homo sapiensa, ki sem ga gledal pred nekaj dnevi, kjer v enem delu lepo prikaže kako je njegovemu preživetju pripomogla pogruntavščina loka in puščice, pa sem začutil kako je verjetno lahko podobno koristna kakšna pogruntavščina kakšne oblike ali metode s katero bi prišli do boljše in pravičnejše rešitve kakšnega javnega problema. Pa sem se ob tem spomnil še na eno trditev nekega ameriškega antropologa zakaj so izumrli neandertalci. Pravi, da ne za to ker bi naredili kaj narobe, ampak zato ker so naredili premalo prav.
In morda bo kdo od kandidatov, tako za župana kot za svetnika, uspel narediti kar je prav.
