Piše: T. Ž., C. R, STA
Predsednik državnega sveta (DS) Alojz Kovšca ugotavlja, da so bili v tem mandatu svetniki aktivni na veliko področjih in dosegali uspehe. Ravno zato ga čudi, zakaj se znova pojavljajo ideje o ukinitvi državnega sveta. A kot dodaja, te v glavnem prihajajo iz politike, ne pa iz interesnih sfer, ki jih državni svet pokriva.
Kovšca ocenjuje, da je DS v sedanji sestavi svojo nalogo opravil odlično. Po njegovih besedah veliko pove že sam pogled na statistiko dela državnih svetnic in svetnikov. Vse dosedanje mandate so presegli po številu vloženih zakonodajnih predlogov, pa tudi po uspešnih vetih, bili so aktivni pri vlaganju ustavnih presoj.
Najbolj pomembno pa se mu zdi, da je DS organiziral veliko število javnih strokovnih posvetov, ki so odmevali tudi v tujini, ne samo doma, in imeli za posledico tudi spremembo zakonodaje. Predsednik DS pri tem poudarja, da so na posvetih obravnavali področja, ki zadevajo prav vse državljane. Veliko so se ukvarjali z invalidi, veliko z gospodarstvom, s socialnimi pravicami, okoljem, pa tudi s samo državno ureditvijo.
Obžaluje, da predlog pokrajinske zakonodaje, pripravljen pod okriljem DS, ni doživel potrditve v državnem zboru. A dodaja, da je aktualna vlada v svoj program dela oz. v koalicijsko pogodbo vnesla uvedbo pokrajin v Sloveniji, zato verjame, da bo njihov prispevek in prispevek strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika dobro izhodišče za popravke in za dejanski sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin in zakona o pokrajinah.
Ob vnovičnih idejah za ukinitev DS opozarja, da bodo v tem primeru mnogi interesi, ki tradicionalno niso dobro zastopani skozi strankarsko delovanje, ostali prezrti in bo to vodilo v neke vrste akumulacijo družbenih nasprotij, ki se lahko odražajo tudi z družbenimi konflikti. Izbris DS iz ustave bi zato po njegove pomenil manj demokracije in manj zastopanosti interesov ljudi, ki jih politične stranke dejansko spregledajo.
Mnenja je, da so očetje ustave želeli omejiti samovoljo političnih strank, ki z udobno večino lahko državo spreminjajo popolnoma po svoji podobi. Zato je bil DS konstituiran kot neke vrste varovalka, v kateri so se brez politične prizme zrcalile potrebe, želje, pa tudi zahteve civilne družbe skozi različne interese: lokalne interese, interese delodajalcev, delojemalcev, kulture, športa,…
DS ima tako, meni Kovšca, “neko vlogo zasilne zavore in treznega razmisleka, nepogojenega z ideološko barvo in strankarsko pripadnostjo” in lahko, ko gre strankarska politika predaleč, potegne ročno zavoro in zadeve vrne še enkrat v premislek v DZ. Verjame, da vsaka vlada, ne glede na ideološko pripadnost, v DS vidi neke vrste opozicijo in mora tehtno razmisliti, ali naj tvega veto DS, saj mora v DZ za ponovni sprejem zakona zagotoviti absolutno večino.
Prav ta strah pred vetom po njegovem mnenju politiko in stranke v DZ odvrača od pravega razumevanja, zakaj bi bil DS še uporaben. Prepričan je, da bi modra in premišljena politika vsake vlade lahko uporabljala državni svet za testiranje javnega mnenja. Če bi mu namenila vlogo, da skozi javne posvete “potipa” javno razpoloženje o posameznih zakonskih rešitvah in posameznih problematikah, bi namreč lahko oblikovala boljše zakonske predloge in se izognila nasprotovanju javnosti ter tudi nagajanju opozicije.
“Ta vloga lakmusovega papirja je DS pisana na kožo, pa je politika pravzaprav niti ne zna izkoristiti,” ugotavlja Kovšca. Druga zelo pomembna vloga DS je po njegovih besedah, da je stičišče civilne družbe s politiko. To vlogo lahko opravi tudi, ko gre za zahteve, ki se oblikujejo na ulici, s čimer se DZ omogoči, da ohrani distanco, se ne izpostavi direktnemu vplivu ulice, lahko pa razbere, kaj si ta želi, in ustrezno ravna.
Bolje bi lahko vlada po njegovem mnenju DS izkoristila tudi ob sprejemanju nepriljubljene zakonodaje, ki jo je za normalno delovanje države treba sprejeti v času krize. V DS bi lahko opravili razpravo o tej zakonodaji in zbrali vse argumente za in proti, da se javnost na nek način pripravi na uveljavitev nekaterih zakonskih rešitev, ki niso ravno popularne, so pa nujne, ocenjuje predsednik DS.
Po njegovem mnenju ima tako DS dovolj pooblastil, ne preveč, ne premalo – če jih zna uporabljati in če jih modro uporablja, ima vlogo moralnega svetovalca vsakokratni oblasti. Po besedah Kovšce je namreč moč DS odvisna tudi od tega, kako moralno zastopa interese interesnih skupin, ki ga sestavljajo.
“Moč DS raste s prisotnostjo v javnosti in z nevtralnimi odločitvami. Če DS zaide in je ali apologet vlade ali prava opozicija vladi, potem je njegova vloga moralno okrnjena in potem nima tistega mesta v družbi, ki bi ga moral imeti,” je prepričan Kovšca, ki dodaja, da pa se bo vloga in struktura DS v zagotovo spremenila, če bodo ustanovljene pokrajine.
Največja pomanjkljivost pa se mu zdi, da mediji DS pogosto spregledujejo, tudi takrat, ko gre za odpiranje izjemno pomembnih tem, ki so za državljane tudi eksistenčnega pomena. Med temami, s katerimi se je DS veliko ukvarjal, mediji pa o tem niso povedali prav veliko, je omenil krivice, povzročene slovenskim davkoplačevalcem pri najemanju kreditov v švicarskih frankih, protiustavno izbrisane podjetnike, lastnike izbrisanih podrejenih obveznic.
Bolj ali manj so mediji po njegovih besedah spregledali tudi njihova prizadevanja za izenačevanje statusnih pravic invalidov, ne glede na nastanek invalidnosti. V veliki meri so prispevali tudi, da je bil znakovni jezik vpisan ustavo, v zadnjem času so se ukvarjali s pravicami gluhoslepih, je še nanizal.
