Poročali smo že, da je vlada v tem mesecu pripravila še tretji zakonodajni paket za odpravljanje gospodarskih posledic epidemije Covid19. S tem pa niso zadovoljne nevladne organizacije, saj bodo odslej imele znatno manjši vpliv na izdajanje gradbenih dovoljenj.
Kot trdijo iz koordinacije okoljskih nevladnih organizacij, se bo s tem veljavnost zakona, ki bo preprečeval vpliv nevladnih organizacij, podaljšal vse do konca leta 2021. Omenjena novost naj bi vplivala na projekte, ki naj bi ogrožali okolje, še trdijo. Po njihovih besedah sporni zakonski členi med drugim predvidevajo možnost gradnje »brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja, mnenjedajalcem v gradbenih postopkih onemogočajo izdajo negativnega mnenja, kadar bi npr. le.ti presodili, da je gradnja preveč škodljiva za okolje, skrajšujejo postopke gradnje na račun presoj vplivov na okolje, stranskim udeležencem v gradbenih postopkih odvzemajo ta status in okoljskim nevladnim organizacijam za možnost udeležbe v postopkih za gradnjo postavljajo pogoje, katerih večina organizacij ne izpolnjuje (izpolnjevati pa bi jih morali celo za dve leti nazaj). S tem se drastično povečuje tudi možnosti za napake in zlorabe, saj iz postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj novi zakon izloča ali onemogoča vse, ki lahko opozarjajo na napake in zlorabe – in ki bi lahko v končni fazi zahtevali tudi sodno presojo. S tem tudi ukinja nadzor sodišč nad odločitvami Ministrstva za okolje.«
Na našem spletnem portalu pa smo pred kratkim že pisali o tem, da vlada s protikoronskimi paketi v resnici ni ukinila upoštevanje mnenj o vplivu na okolje, pač pa je zaostrila kriterije za nevladne organizacije, vsaka od teh bo morala, če bo hotela sodelovati pri tem, imeti najmanj 50 aktivnih članov. S tem bo preprečena stihija na tem področju in tudi morebitni koruptivni vplivi, kar se je pokazalo ob nekaterih ekološko spornih gradbenih projektih v preteklosti, denimo pri kanalizaciji v Rojah ter pri izgradnji obrata Magne v Hočah, saj se je izkazalo, da v teh primerih odločajo politični interesi in ne okoljske organizacije.
Je pa pomenljivo, da skuša koordinacija okoljskih organizacij v čim krajšem času zbrati 50 tisoč podpisov, ki naj bi jih predali poslancem državnega zbora. Ob tem se poslužujejo tudi mail-list sindikatov, saj so nas viri obvestili, da je povabilo k podpisu zaokrožilo tudi med člani visokošolskega sindikata – preko elektronske pošte seveda.
