Piše: C. R.
Ljubljana, 9. december 2021 – Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije so danes organizirali spletno konferenco z naslovom – Kdaj bomo pripravljeni na družbo krožnega gospodarstva?. Na dogodku je preko 80 udeležencev razpravljalo o koristih krožnega gospodarstva ter tudi o zamujenih priložnostih. V strateških dokumentih Republike Slovenije ima krožno gospodarstvo namreč pomembno vlogo, vendar pa se ta prepogosto ne odraža tudi v praksi. Veliko odpadnih surovin namreč izvažamo v tujino, določen del pa se jih celo nezakonito odloži. Strokovnjaki so si bili na današnjem dogodku enotni, da v Sloveniji premoremo dovolj znanja in ustrezne tehnologije, da lahko na okolju neoporečen način recikliramo odpadne materiale ter iz njih naredimo uporabne gradbene kompozite.
Dogodek je bil organiziran v sklopu projekta »Vpliv geotehničnih zasipov iz recikliranih materialov na podzemno vodo«, ki je sofinanciran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in gospodarskih družb. Partnerji projekta so Zavod za gradbeništvo Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Inštitut Jožef Stefan in družba Termit. Družba Termit se je pridružila projektu z namenom, da bi na znanstven način s pomočjo stroke dokazala, da kompoziti, ki jih vgrajujejo, ne vplivajo škodljivo na okolje. V okviru raziskovalnega projekta so bila v družbi Termit postavljena testna polja, v katera so vgradili različne mešanice kompozitov. Vhodni materiali so bili glineni mulj, papirniški mulj, livarski peski, papirniški pepel in ostali odpadni materiali iz industrije. Klub temu, da so imeli vhodni materiali prekoračene določene koncentracije onesnaževal, pa so analize izcednih vod pokazale, da so onesnaževala ustrezno imobilizirana in da ne prehajajo v okolje.
Ana Mladenovič iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije je v uvodu povedala, da se v svetu soočamo z velikim pomanjkanjem surovin, zaradi česar moramo še več naporov usmerjati v njihovo ponovno uporabo. Ob tem je izpostavila, da je v Sloveniji krožno gospodarstvo ne zavira pomanjkanje znanja ali ustreznih tehnologij, temveč predvsem družbena nesprejemljivosti. Prav tako je poudarila, da bi lahko v Sloveniji vse anorganske odpadke, ki niso nevarni, predelali sami ter jih uporabili za različne vrste geotehničih aplikacij. V Sloveniji s predelavo odpadnih materialov v gradbene kompozite ne izumljamo nič novega, temveč zgolj sledimo dobrim praksam razvitim državam, je še sklenila.
Pavel Gantar, nekdanji minister za okolje in prostor je izpostavil: »Pri odpadkih velikokrat govorimo o družbeni sprejemljivosti, saj ima že beseda odpadek negativno konotacijo. Zaradi tega ni dobro da ljudje za določene okoljske posege izvedo iz medijev. Potrebna je maksimalna transparentnost in ljudem je potrebno pojasniti ustrezno pojasniti posege.«
Barbara Čenčur Curk, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, pa se je osredotočila predvsem na zaščito voda: »Ko govorimo o krožnemu gospodarstvu, premalo govorimo o vodi. Tudi pri vodi imamo namreč linearno gospodarstvo. Odpadna voda zato ni bi smela biti odpadna voda, ampak bi morali nanjo gledati kot uporabljeno vodo, ki jo lahko ponovno uporabimo v kmetijstvu ali v industriji. Veliko govorimo o ogljičnem odtisu, toda nikoli se ne vprašamo o našem vodnem odtisu. Koliko vode je bilo na primer porabljene za naša izdelavo naših oblačila ali avtomobila?«
Antonija Božič Cerar, GZS: »Na ravni Evrope industrija uporablja zgolj 12 % recikliranih materialov, zato še ne moremo govoriti o zadovoljivi stopnji krožnega gospodarstva. V Evropi bi morali reciklirati tudi veliko več redkih surovin. V Belgiji so tako nedavno postavili tovarno za reciklažo litija, toda velika večina teh obratov se postavlja na Kitajskem, ki tako tudi na tem področju prevzema svetovni primat.«
Vesna Nahtigal, GZS: »Slovenija je zelo industrijska država, smo celo tretja država po stopnji industrializacije v Evropi. Na področju krožnega gospodarstva je potrebno še več vlagati v raziskave ter vseskozi iskati boljše rešitve. Livarji imajo tako na primer veliko odpadnih livarskih peskov, ki jih sedaj uporabljamo v gradbenih kompozitih, verjetno pa se jih lahko uporabi še na kakšnem drugem področju.«
Vir: zag.si
