Strokovna razprava, v kateri naj bi različni strokovnjaki ob navzočnosti županov, poslancev in predstavnikov civilne družbe odgovorili na dileme o vplivu murskih elektrarn na količino in kakovost pitne vode v Pomurju, ni uspela. Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor namreč trdijo, da ima druga stran zastarele podatke, do novih pa nima dostopa.
Pobuda za okroglo mizo, ki je v začetku tedna potekala v okviru dogodkov ob dnevu Zemlje, je prišla od Zveze društev Moja Mura in Franca Horvata, župana občine Tišina, ki predseduje svetu ustanoviteljic javnega podjetja Vodovoda sistema B, ta pa bo oskrboval z vodo skoraj 60.000 Prekmurcev, poroča Sta.
Vodovod sistema B, ki ga ministrstvo za okolje in prostor v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja še ni vključilo, je na osnovi dostopne dokumentacije v študijah, potrebnih za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ugotovil vrsto pomanjkljivosti.
V oceni stanja sploh na primer ni upoštevan projekt Oskrba s pitno vodo v Pomurju, prav tako ne namakalni sistemi, ogroženost vodnih virov med gradnjo in po njej.
“Zaradi zmanjšanja izdatnosti bi nam lahko primanjkovalo vode, zaradi izpiranja starih bremen z odlagališč bi se lahko poslabšala njena kakovost, med gradnjo bi vodni vir morda morali ugasniti, ker bi vplivalo na normalno obratovanje, bojazni potencialnih groženj je ogromno, odgovorov v razpoložljivi dokumentaciji pa ni,” je povedal tehnični vodja vodovoda Boštjan Zver.
Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in avtorji študij so na navedeva dejstva odgovarjali, da so to zastareli podatki, ki da so jih že popravili. Čeprav so predstavniki civilne pobude trdili, da je DEM dolžan objaviti študije, za dostopnost zadev, povezanih z okoljskim poročilom, pa da je dogovorno okoljsko ministrstvo, so predstavniki DEM trdili, da naloge ni opravilo ministrstvo.
“Mislim, da je to nedopustno. Zato ponovno vlagamo dopolnjeno okoljsko poročilo, da bi se ta krog zavrtel in da bi potem vsi nosilci prostora imeli dostop do te strani in bi lahko na gradivo dali svoje pripombe. In ko dajo svoje pripombe, moramo mi na te pripombe odgovoriti. Tako bi stvar bila normalna, je pa res, da se je zadnji čas malo zapletlo, to obžalujemo in zato samo zaradi tega ponavljamo del tega postopka,” je povedal direktor DEM Andrej Tumpej.
Okoljsko poročilo je sicer objavljeno na spletu, vendar samo zadnja različica, tako da ni razvidno, kako in kdaj so nastajale spremembe.
Tako naj tudi ne bi držala navedba, ki jo je zaznal vodovod, da bi se lahko podtalnica v bližini črpališča pitne vode znižala za do 80 centimetrov, po zadnjih avtorjev študij naj bi se znižala le za 10 centimetrov.
Kdaj bodo novi podatki dostopni javnosti, udeleženci niso izvedeli, slišali so le razlago, da so to postopki, ki potekajo, podatki pa da se spreminjajo.
Predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je bil po srečanju nezadovoljen, saj se vabilu ni odzvalo kar devet županov od dvanajstih, prav tako pa ni bilo niti enega pomurskega poslanca.
“Želeli smo, da stroka pove, kaj se dogaja. Zdaj pa se je izkristaliziralo dejstvo, da ne javnost ne ustanove nimajo korektnega dostopa do verodostojnih podatkov. To je grozljivo. Kako naj potem strokovno sodelujemo, če pa podatke skrivajo? Predstavniki DEM in načrtovalci so poskušali celo prikazati, da Moja Mura celo izkrivlja podatke in zavaja javnost, to pa ni res, mi želimo slišati le resnico,” je povedal Tuš.
Neodvisni raziskovalec Anton Komat je opozoril, da je vodna varnost temelj nacionalne varnosti vsake dežele in da si mora vsaka zagotoviti zadostne količine hrane za preživetje in vode.
“Vprašanje Mure je zelo pomembno, ker takšni posegi izjemno vplivajo na prihodnost prebivalstva. In to prepustiti nekim strokovnjakom, ki odločajo daleč od te pokrajine v nekih pisarnah v Ljubljani z nekimi digitalnimi modeli, ki nimajo nobene zveze z realnostjo, pomeni, da nekdo drug odloča o usodi ljudi ob Muri,” je poudaril Komat.
Zaradi neudeležbe kolegov in poslancev je bil razočaran tudi župan Horvat: “Malo dvolično je, da zapišeš pravico do pitne vode v ustavo, ljudem pa je ne omogočiš. Še zdaj ne vemo, ali bomo dobili denar za drugo etapo vodovoda sistema B, ker vodo še zdaj vozimo s cisternami. Najbolj pa me skrbi, da je neaktivno ministrstvo. Težko je slišati, da je njihov računalniško strežnik poln in da zato podatki niso dostopni. Bojim pa se tudi, da bodo o zadevi odločali v Ljubljani, brez nas,” je po srečanju sklenil Horvat.
