Piše: Vida Kocjan
Državni zbor je doslej na predlog vlade Janeza Janše sprejel že deset protikoronskih svežnjev ukrepov. Rezultati kažejo, da so bili vsi dosedanji protikoronski svežnji pomoči nujni in upravičeni pa tudi uspešni. Takšen bo tudi deseti sveženj.
Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19. Gre za že deseti protikoronski zakon (PKP 10), ki prinaša nove dodatke in podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe. Rdeča nit PKP 10 je zajezitev bolezni covid-19, pomoč gospodarstvu in pa pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva. Glavni cilj pa je omiliti in odpraviti posledice ter vpliv epidemije na področju zdravstva, gospodarstva in socialnega varstva.
Razumni za, kulovci proti
Zakon so prejšnji ponedeljek potrjevali na izredni seji. Zanj je glasovalo 46 poslancev in poslank koalicije (SDS, SMC in NSi) s podporo SNS, DeSUS in poslancev manjšin.
Poslanci koalicije KUL so bili enotno proti, delovali so usklajeno in zbrali 42 glasov. To je tudi njihov največji domet. Proti PKP 10 so glasovali poslanci SD, LMŠ, Levice, SAB in Nepovezanih (prestopniki iz drugih strank). Tehtnih razlogov, zakaj zakonu nasprotujejo, niso predstavili, skupna rdeča nit jim je bila nagajanje vladi in vztrajno ponavljanje besed: »Razglasite epidemijo.« To pomeni, da bi njihovi zagovorniki in protestniki, ki so tudi na dan potrditve zakona rogovilili pred parlamentom, lahko še naprej prejemali dodatke.
Pomemben zakon že velja
Prejšnjo sredo so se na seji sešli še državni svetniki. Obravnavali so predlog veta na zakon, vendar ga niso izglasovali. Pred tem so se nekateri nasprotniki vlade odkrito veselili, da bo zakon »padel«, a so se ušteli. Izkazalo se je, da je bil hitri sklic državnega sveta izveden z namenom pospešiti uveljavitev zakona. Še isti dan, to je prejšnjo sredo popoldne, je še enkrat zasedal državni zbor. Sprejeli so sklep, da zakonodajni referendum na zakon oz. PKP 10 ni dovoljen. Zakon je bil nato isti dan, 29. decembra, objavljen v Uradnem listu RS, veljati pa je začel 30. decembra. Vlada je zakon sprejela že 19. novembra in ga poslala v parlamentarni postopek.
Vrednost pomoči 280 milijonov evrov
Vrednost pomoči po veljavnem zakonu znaša 280 milijonov evrov, od tega bo okoli 80 milijonov evrov izplačanih upokojencem z nizkimi pokojninami. Po navedbah Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) bo izplačilo do konca januarja.
Zakon med drugim predvideva izplačilo solidarnostnega dodatka tistim, ki prejemajo pokojnino do vključno 732 evrov, in podaljšuje pravico do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojenčke do 30. junija 2023.
Solidarnostni dodatek za upokojence
V času izbruha epidemije novega koronavirusa, ki je prizadel celotno prebivalstvo RS, so ena najbolj ogroženih skupin tudi upokojenci. Pravica do izplačila solidarnostnega dodatka za upokojence se tako določa z namenom, da se zagotovi višja socialna varnost upokojencem z nižjimi pokojninami, brezposelnim prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja in uživalcem poklicnih pokojnin.
Do solidarnostnega dodatka so upravičeni tisti upokojenci, ki prejemajo pokojnino do vključno 732 evrov mesečno, in sicer v treh različnih višinah (od 130 do 300 evrov), odvisno od višine prejete pokojnine v decembru. Podrobnejši podatki so prikazani v posebni tabeli.
Solidarnostni dodatek za upokojence bo izplačan do konca januarja 2022.
Krepijo se programi za podporo družinam
Do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence v višini 500 evrov je upravičen eden od staršev ali druga oseba oziroma posvojitelj za vsakega otroka, rojenega do 30. junija 2023, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
Posledice epidemije covida-19 in spremljajoči ukrepi na otrocih in mladostnikih ter njihovih družinah puščajo posledice, ugotavlja vlada. Življenje otrok in mladostnikov se je namreč spremenilo, saj so soočeni številnimi izgubami, prekinjenimi rutinami in z zmanjšanjem socialnih stikov, ki so poglavitnega pomena za njihov osebnostni razvoj. Zakon tako za 10 odstotkov povečuje sredstva za izvajanje vsebine svetovanja in pomoči ranljivim skupinam obstoječih in novih uporabnikov v centrih za družine, ki se soočajo s težavami in so posledica epidemije covida-19.
V okviru 10-odstotnega dodatnega financiranja od vrednosti programa v podporo družini bo ministrstvo v letu 2022 zagotovilo 1958 dodatnih ur neposrednega dela z uporabniki oziroma ur svetovanja z namenom izboljšanja sposobnosti obvladovanja čustev, graditve pozitivne samopodobe in reševanja raznovrstnih problemov.
Pomoč institucionalnemu varstvu
Na podlagi zakona se lahko podaljša financiranje kritja izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet, kritje najema dodatnih prostorov in kritje stroškov vzpostavitve zunanje rdeče cone pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, institucionalnega varstva, zaradi obvladovanja epidemije covida-19 in njenih posledic. S tem se zagotovi ustrezna raven oskrbe in zaščite stanovalk in stanovalcev institucionalnega varstva. Ukrep se lahko s sklepom vlade podaljša največ za šest mesecev.
Daljše obdobje za izrabo letnega dopusta
Z zakonom se podaljšuje obdobje prenosa in izrabe letnega dopusta v primeru, da ga delavci niso mogli porabiti zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem novega koronavirusa ali zaradi posledic epidemije. Delavci lahko neizrabljeni dopust iz leta 2020 izrabijo še do 1. aprila 2022 (sicer bi propadel ob koncu leta 2021) in neizrabljeni dopust za leto 2021 izrabijo do konca leta 2022 (brez te rešitve bi propadel 30. 6. 2021).
Podaljšuje se tudi poenostavljen način obveščanja inšpektorata za delo o začetku dela delavca na domu, in sicer na elektronski način prek portala SPOT. Gre za eno od komponent poenostavitev v okviru dela na daljavo.
Pomoč podjetjem in podjetnikom
Deseti sveženj protikoronskih ukrepov (PKP 10) daje upravičencem možnost unovčitve turističnih bonov do 30. junija 2022. Opredeljuje tudi pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na novi koronavirus za samotestiranje ter oprostitev plačila davka na dodano vrednost od pridobitev in dobav zaščitne in medicinske opreme.
Drugi ukrepi pomoči
Zakon PKP 10 določa še nekatere ukrepe glede šolanja na daljavo. Z namenom čim hitrejše oz. pravočasne obravnave prijav za študijsko leto 2022/2023 je podaljšana možnost elektronskega vpisa na visokošolske zavode oz. prijavno-informacijske službe. Nadalje omogoča možnost zaposlitev za določen čas zaradi nujnih delovnih potreb v vzgoji in izobraževanju v času obvladovanja novega koronavirusa. Določa ukrepe glede razporejanja kadrov v zdravstvu in podaljšuje ukrep tri dni bolniške brez zdravniškega potrdila.
Nadalje omogoča možnost začasnega zvišanja zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Začasno do konca leta 2022 bodo lahko uvrščeni do največ 63. plačnega razreda, ta omejitev je za šest razredov višja kot zdaj (en plačni razred je okoli 4 odstotke). Skrajni levičarji vladi očitajo, da zakon ruši plačni sistem.
Zakon omogoča še denarna odškodnina za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti covidu-19 in uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje covida-19; velja tudi za čas pred uveljavitvijo zakona.
Zakon omogoča še možnost začasnega prerazporejanja zaposlenih pri izvajalcih socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcih zdravstvene dejavnosti do 30. junija 2022. Podaljšana je tudi veljavnost določb glede postopkov pridobivanja gradbenih soglasij in dovoljenj, in sicer do 1. junija 2022.
Podlaga za pomoč
To je torej že deseti protikoronski sveženj ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Dosedanjih devet je bilo učinkovitih, rezultati tega se odražajo v visoki gospodarski rasti (okoli 7 odstotkov), ohranitvi 300.000 delovnih mest in nizki stopnji brezposelnosti, visokih in stabilnih bonitetnih ocenah mednarodnih bonitetnih agencij in s tem povezani visoki stopnji zaupanja tujih investitorjev v Slovenijo.
Z vsemi navedenimi zakoni so določene tudi investicije v zdravstvo, domove za starejše, vrtce, osnovne šole in infrastrukturo, kamor se v zadnjih 15 letih ni vlagalo praktično nič.
Podlaga za vse to je poleg visoke gospodarske rasti, visoke zaposlenosti in zgodovinsko nizke brezposelnosti tudi uspešno črpanje evropskih sredstev. Spomnimo. Vladna ekipa pod vodstvom Janeza Janše je lani poleti v Bruslju za Slovenijo pridobila več kot 10 milijard evrov, od tega dve tretjini nepovratnih, vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi minister Zvone Černač, pa je pospešila črpanje evropskih sredstev iz tekoče finančne perspektive. Črpanje evropskih sredstev je bilo do nastopa nove vlade (marca 2020) katastrofalno slabo.
