Letos mineva 18 let od smrti pravega in edinega očeta samostojne države Slovenije dr. Jožeta Pučnika, ki je umrl 11.januarja 2003.
Pučnik ni bil nek “navaden politik”, kot ga danes skuša prikazati medijski mainstream. Z izkušnjo sedemletnega komunističnega zapora je odšel v Nemčijo, kjer je svojo poklicno pot začel znova. Čeprav je bil sprva navaden delavec, je ob študiju družbenih ved prišel do doktorata in naziva profesorja. V osemdesetih letih je postal sodelavec Nove revije in prispeval tudi svoj delež pri slovenskem nacionalnem programu pri 57. številki Nove revije. Vrnil se je v domovino in se angažiral v novonastalem Demosu, postal je tudi predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije. Na predsedniških volitvah leta 1990 je bil sicer poražen, vendar je nato vseskozi ostal pogonski motor slovenskega osamosvajanja. Leta 1992 je bil podpredsednik vlade, nato pa v naslednjih štirih letih poslanec. Kasneje se je iz aktivnega političnega življenja umaknil, vendar se je še vedno oglašal s svojimi članki.
Za Pučnika je veljalo, da je bil vedno “korak pred drugimi”. Združeval je odlike državnika, znanstvenika in vodje. Prav on je po sestanku v Poljčah razglasil. da bo plebiscit 23. decembra 1990, kar se je nato res zgodilo. Na plebiscitni večer je v izjavi dejal: “Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo. Za Slovenijo pa gre zato, da je danes slovenska politika dobila ukaz slovenskih volivcev, da izvrši to, za kar je pri tem plebiscitu šlo. In tukaj zdaj to pomeni, da ni več diskusije o slovenski samostojnosti. O tem nihče več ne sme diskutirati, gre samo za to, da se to izvede. In jaz mislim, da bo slovenska politika to tudi izvedla. Mora izvesti.”
Zaradi upoštevanja ukrepov proti covid19 žal letos ne bo spominskega srečanja pred zgradbo slovenskega parlamenta v Ljubljani ob obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika. Obeležitev spomina na očeta slovenske pomladi bo zato potekala na drugačen način, zato smo povabljeni, da po celi Sloveniji v ponedeljek, 11. januarja, ob 18. uri prižgemo sveče na oknih, pred hišami… Dolžnost naše generacije je namreč, da ohranimo zgodovinsko resnico o nastanku naše samostojne države in jo prenesemo na naše potomce.
