-1.9 C
Ljubljana
sreda, 3 marca, 2021

Sodnica, ki je Janeza Janšo označila za velikega diktatorja, ovadila dr. Vinka Gorenaka, ker je ta to problematiziral!?

By: Sara Bertoncelj /Nova24tv.si

Sodnici ljubljanskega okrožnega sodišča Urški Klakočar Zupančič je bilo zaradi zapisov o premierju Janezu Janši na družbenem omrežju Facebook odvzeto vodenje oddelka za etažno lastnino na ljubljanskem okrajnem sodišču. Predsednica sodišča pa je zoper sodnico vložila tudi pobudo za začetek disciplinskega postopka, so v začetku leta poročali različni mediji. Sporne zapise sodnice je v svojem članku razkril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak, Zupančičeva pa je sedaj prek odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle proti njemu vložila zasebno tožbo, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj.

Sodnica Urška Klakočar Zupančič je konec novembra lani na Facebooku med drugim zapisala: “Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase.” Zapisala pa je tudi: “Vsak si lahko misli svoje, ampak meni je taka retorika veliko bolj všeč kot Beović, Krek, Bregant, Kacin in veliki diktator Janša.” Sodnica se je namreč bolj navduševala nad Markom Potrčem in njegovimi strokovnimi nasveti. Ne le, da je sredi epidemije kritizirala retoriko zdravnikov in vladnega govorca, pač pa je predsednika vlade Janeza Janšo označila za velikega diktatorja. Za nameček je še dodala, da je virus pri nas dal polet zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo in željo po zatiranju vsega, kar jim stoji na poti. “In seveda hudo potrebo po maščevanju. Mi smo kolateralna škoda. Nič več,” je zaključila svoj zapis. Prav nič primerne besede nekoga, ki bi moral veljati za nepristranskega, nekoga, ki bi moral v svojem poklicu objektivno in nevtralno odločati.

Tako početje pač ni dopustno
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Vinko Gorenak je za naš medij pojasnil, da sam sicer ni uporabnik Facebooka in je objave sodnice prejel prek maila, v obliki zajetja zaslona. Tako se je odločil, da napiše članek. O tem je obvestil tudi predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča in predsednika Sodnega sveta Erika Kerševana. “Od obeh sem dobil zelo korekten odgovor,” je povedal Gorenak, vendar pa zaradi okoliščin v tem trenutku odgovora še ni mogel citirati. “Če ne prej, se bo po vsej verjetnosti zadeva razkrila na sodišču,” je dejal in poudaril, da sta mu oba dala prav glede tega, da je takšno ravnanje nespodobno in neprimerno. “Tako početje pač ni dopustno,” je še enkrat ponovil.

Kerševan je izrazil svoje nestrinjanje s prakso, “da se v primerih, ko gre za dejanje, ki bi lahko pomenilo resno disciplinsko kršitev, obračajo na komisijo za etiko in integriteto“. Gorenak je poudaril, da je Sodni svet zavzel načelno stališče, da je tako ravnanje sodnika krnjenje ugleda v javnosti, ne glede na to, ali gre za zasebno ali pa javno pisanje. Večer je potem naknadno objavil, da ne drži informacija, da svet ni sprejel mnenja o tej zadevi, kot so poročali sprva, sprejeli so namreč naslednje stališče: “Sodni svet pri svojem delovanju daje velik pomen politični neodvisnosti sodstva. Zato obsoja in obžaluje vsako dejanje sodnikov, ki v javnosti vzbuja videz politične pristranskosti sodnikov kot posameznikov ter sodstva kot celote. Obenem poudarja, da uporaba nespoštljivega izrazoslovja v komunikaciji sodnika, pa naj bo ta javna ali zasebna, ni v skladu z držo, ki pritiče funkciji in položaju sodnika.” Predsednik Vrhovnega sodišča Florjančič pa je nato obvestil predsednico ljubljanskega Okrajnega sodišča, ki pa se je sodeč po medijskih objavah odločila, da sodnico kazensko premesti oziroma da ji vzame pooblastila za vodenje oddelka za etažno lastnino.

“Ne glede na okoliščine in morebitno ravnanje drugih je sodnik po navedbah sodnega sveta dolžan pri izražanju in izmenjavi mnenj ves čas ohranjati dostojanstven in sodni funkciji primeren odnos. S tem namreč ne ohranja le lastnega dostojanstva, temveč tudi avtoriteto in ugled funkcije, ki jo opravlja in ki je nujna za normalno delovanje demokratične ureditve in svobode vsakega posameznika. Spletna družabna omrežja niso nekaj, pri čemer bi lahko uporabniki razumno računali na popolno zasebnost, zato morajo biti sodniki zadržani in dostojanstveni tudi pri uporabi spletnih družbenih omrežij ter se tudi v tem okolju ravnati v skladu s smernicami za javno in zasebno izražanje sodnikov, ki so podane v Komentarju Kodeksa sodniške etike,” je po poročanju Večera še sporočil sodni svet.

 

Pričakoval sem, da se bo sodnica krila v mišjo luknjo in ne bo govorila o tem
Zupančičeva pa je sedaj prek odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle proti Gorenaku vložila zasebno tožbo, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj. Glede vložene tožbe je Gorenak komentiral: “Pričakoval sem, da se bo sodnica skrila v mišjo luknjo in ne bo govorila o tem, ker se dobro zaveda svoje napake, tako da me pozitivno preseneča, da se je pravzaprav spustila v tožbo.” Razmišljal je tudi, da se na prvi stopnji morda še lahko zgodi, da bi bil obsojen, da bi pa to obveljalo kot standard v Sloveniji, pa Gorenak iskreno ne verjame.

Podal je tudi primer, kako so se na Facebooku pred leti policisti dogovarjali, kako bi ustavili ministra za javno upravo, pa te javne objave nihče ni problematiziral – torej je bil že tam postavljen nek sodni standard. Treba pa je nenazadnje še omeniti, da 530 ljudi, kolikor naj bi jih bilo prisotnih v debati ob objavi sodnice, predstavlja že neko javnost, ne gre ravno za pogovor treh ali petih ljudi, kar bi še lahko šteli za zasebno. Kot vemo, pa se tovrstni zapisi tudi hitro znajdejo še v drugih, javnih Facebook skupinah, tako da je tudi iz tega razloga ločnico med zasebnim in javnim težko, če ne celo nemogoče, postaviti.

Narava objave na medmrežju je pravno gledano povsem istovrstna sleherni pisni izjavi, tipa časopisne objave, uradne izjave, listine, poziva, oklica. Ne gre za zasebno izjavo, zaprto za občo javnost ali omejeno na ožji krog oseb. Facebook dovoljuje objave personalno omejene narave, npr. na krog FB friends. Podobno velja za sorodne medije kot Twitter. V kolikor objava ni bila izrecno ne enak način preklicana (na primer zaradi vdora v profil) šteje za obvezujočo, kot bi bila listinska. Pod pogojem torej, da je pristno avtorjeva in ne posledica zlorabe. Če bi šlo za vdor v profil, bi lahko bilo kaznivo, ni pa nujno. Odvisno je od posameznega primera,” je svoje mnenje podal sodnik Zvjezdan Radonjić.
Kot so poročali številni mediji, je sodnica na svojem zasebnem Facebook profilu zapisala nekaj kritičnih besed proti ukrepom vlade zaradi širjenja virusa COVID-19 in ob tem izrazila tudi dvome v sposobnosti predsednika vlade. Njena zasebna razmišljanja je namreč Vinko Gorenak javno objavil. Obveščamo vas, da smo danes na Okrajno sodišče v Ljubljani v sodničinem imenu zoper državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vinka Gorenaka vložili kazensko zasebno tožbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj po 1. odstavku 140. člena Kazenskega zakonika. Vinko Gorenak je namreč na svojem blogu in v spletnem mediju Nova24tv.si objavil zapis sodnice brez njenega dovoljenja, ki nedvomno sodi v njeno komunikacijsko zasebnost in z njim napadel njeno neodvisnost ter jo označil za politično aktivistko. Za objavo bi bilo takšno dovoljenje nedvomno potrebno, sa je objavil njeni zasebni pisanji z njenega zaprtega dela in tako javnosti nedostopnega Facebook profila,” je odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle med drugim zapisala v izjavi za javnost.

Sodnica ljubljanskega okrožnega sodišča Urška Klakočar Zupančič (Foto: Twitter)

Odvetniška družba je tudi zapisala, da dejstvo, da zasebna tožilka profesionalno opravlja sodniško funkcijo, še ne pomeni oziroma ne sme pomeniti, da je njeno (zasebno) delovanje kar v celoti javno in da se mora zaradi opravljanja javne funkcije popolnoma odpovedati svoji zasebnosti. Takšno stališče je sprejeto v pravni teoriji celo za t.i. absolutne javne osebe, ki imajo v najožjem krogu, kamor sodi tudi zasebna komunikacija, pravico do zasebnosti. “Zaprti Facebook profili niso javni profili. Tudi sodniki so ljudje, ki imajo pravico do svojega lastnega političnega prepričanja in izražanja svojih stališč, še posebej, če gre za opozarjanje na nepravilnosti v družbi oz. v delovanju države,” so poudarili in pojasnili, da se je sodnica za tožbo odločila zato, ker ne pristaja na to, da v zasebnem življenju nima pravice razmišljati in svojih misli tudi komu zaupati. Ta pravica, ki je temelj človekove biti, ne sme biti odvzeta nikomur.

Zadnje novice

Sorodne vsebine