Smrt v sumljivih okoliščinah, ki jo policija ignorira: Telefon potoval po smrti, prejemal grozeča sporočila, vidni sledovi krvi na avtu!

Zgodba o tem, kako se je navidez nedolžni izlet v svet drog se je končal tragično. S smrtjo. Gre za zgodbo o skrivnostnem izginotju in smrtjo odvisnika od heroina, ki so ga sredi avgusta našli na Rakovi Jelši. Skrivnostne okoliščine smrti 32-letnega Andreja Bajžlja pa policistov niso zanimale, trdijo starši. Po obdukciji, ki je ovrgla sum na prevelik odmerek mamil, zdaj preiskujejo sum uboja. Informacije, do katerih se je dokopala Andrejeva mati, namigujejo, da je imelo vmes prste podzemlje drog in kriminala. 

 

Andrej iz Črnuč, ki je bil 15. avgusta najden mrtev v svojem avtu v Rakovi Jelši, je bil star 32 let. Policisti so zaključili, da ni umrl nasilne smrti. Najprej so mislili, da se je predoziral, potem, da je šlo za odpoved srca. Čudni sklepi, glede na to, da je vsakomur s kančkom logike jasno, da je umrl v sila nenavadnih in nepojasnjenih okoliščinah.

Mati je prevzela vlogo detektiva
Mati pokojnega Andreja Lidija Giuliatti je prevzela vlogo detektiva in raziskuje naprej. Njene ugotovitve slovenske kriminaliste postavljajo pod velik vprašaj, če ne že kar v veliko zadrego. Lidija je ustanovila tudi Facebook skupino “Pravica za Andreja – poiščimo morilce”, preko katere sporoča, da so njenega sina, sicer dolgoletnega heroinskega odvisnika, ki se je očitno zapletel v posel z drogo, ubili.

Andrejeva zgodba je tipični primer nestabilnega mladostnika, ki je padel v slabo družbo, nato v droge. Moral se je celo zdraviti. V zadnjih mesecih pred smrtjo mu je šlo precej bolje, se za oddajo Drugorazredni z voditeljem Luko Svetino spominja njegova mati.

“Glejte, zanj skoraj nihče ni vedel, da ima kakšne težave z odvisnostjo. Nikoli se mu ni nič videlo. Celo življenje je vozil, ampak nikoli ga niso ustavili zaradi vožnje pod vplivom drog. Imel je dekle, načrtoval je veliko prihodnost. V četrtek je prišel domov in pripeljal s sabo psičko maltežanko z imenom Metka. Obljubil je, da se vrne, ko sem mu rekla, da bi se rada z njim pogovorila. Rekel je, saj bom prišel nazaj, pa se bova potem pogovorila. No in potem ga ni bilo več,” je povedala mati.

Njegova številka ni bila dosegljiva
“Kolegici sem rekla, daj pokliči ga, da mu ne bo mati težila. On jo je poklical nazaj in dejal, da gre samo domov po psa, potem pa pride. Potem pa je prišel usodni 15. avgust, ko je sin izginil neznano kam. Zaradi utrujenosti sem zaspala, njega ni bilo. S to znanko sem se naslednji dan dobila. Sem rekla, ti Andrej je bil pa pozen, se sploh ni oglasil. Saj ga tudi k nam v Medvode ni bilo, je odvrnila. Kako ga ni bilo, sem vprašala. Kličem številko, številka nedosegljiva. To mi pa ni šlo v račun, ker je bil zmeraj dosegljiv. Imel je 10-amperski powerbank. Nikoli v življenju ni imel nedosegljive številke. To mi je bilo sumljivo. Mirili so me, mogoče ima slabo baterijo, ne delaj panike, so mi govorili.”

“Zaslutila sem takoj, da se nekaj dogaja v ozadju vsega tega. Tisti petek sem priklicala vse možne variante, da bi se dokopala do podatka o njegovi lokaciji.” Andrej se ni vrnil domov. “Povedala sem, da bi bil lahko tudi zdravstveno ogrožen in da ima moj mobitel, zato sem se želela dokopati do informacije o lokaciji telefona.” Policist iz Bežigrada je pozval, da naj pošlje elektronski naslov. Ta pa nato ni prejela nikakršnega odgovora s strani policije. Lidija je odšla na policijsko postajo. Ker je imel njen sin astmo, je zahtevala, da ga izsledijo. “Odgovorili so, da je to varstvo osebnih podatkov in da nimam pravice izvedeti lokacije svojega mobitela.”

Kljub dolgotrajnemu prepričevanju dvojica policistov ni želela popustiti in zato se je obrnila na Mobitel. Ti so jo napotili na policijo, zato je odgovorila, da se na policiji postaji že nahaja. “Glejte sem tukaj na policiji in niso hoteli urgirati.” Ker ni bilo pisnega odgovora, je naslednji dan zvečer, po celem dnevu neuspešnega iskanja, sama odšla na policijsko postajo.

Ko je policiste prosila, da izsledijo sinov telefon, so jo zavrnili. “Kdorkoli ga je klical, oziroma sem jaz imela te klice in tekstovna sporočila, se pravi če mu je nekdo poslal sms, sem jaz ta sms dobila. Videla sem sms: ‘Kva to govoriš? A si normalen?’ in mi je bil sumljiv. Tisti dan, ko je prišel domov, mi je bil zelo sumljiv. Potem, ko sem gledala ta sms, ko je sin v četrtek, na dan ko je umrl, napisal: ‘Samo povej, kdaj boš gor, ti lahko še kanto bencina prinesem.’”

Morala se je zlagati
Policisti praviloma nemudoma izsledijo telefon, če je oseba samomorilsko nagnjena, zato Lidiji ni preostalo drugega, kot da se policistom zlaže, da bi se lahko njen sin tudi ubil. Vedela je, da je nekaj hudo narobe, saj je zaradi njegove odvisnosti vseskozi nadzorovala njegove pogovore. “Glede na to, da je šel trikrat na Rakovo Jelšo, pa da se je vrnil s kantico bencina, smatramo, da je nekaj povezano s to telefonsko številko.” Lidija je preko Googlove spletne aplikacije izsledila pot, po kateri je Andrej potoval usodnega večera in nato izginil. Odpeljal se je na Rakovo Jelšo in vmes odšel na bencinsko črpalko, nato pa na bližnje parkirišče.

Oče našel sinovo truplo
Obdukcija je pokazala, da je umrl med prvo in tretjo uro zjutraj. Toda njegov telefon je tudi po njegovi smrti potoval naokoli po Rakovi Jelši. Googlove aplikacije so zaznale točno uro. Naposled je oče pokojnega našel avto. Teorija, da naj bi Andreju v avtu odpovedalo srce, ne zdrži. Andreja niso našli policisti, ampak njegov oče po štirih dneh neumornega iskanja.

Ko je Lidija prišla na kraj zločina, je opazila nenavadne reči. Pod avtom se je nahajalo kurišče, v avtu pa so policisti našli iglo. A forenzični testi so pokazali, da v njegovem telesu ni bilo droge. Prav tako se je na volanu in vratih dalo zaznati kri. “Gledam blatni in obtolčeni avto, se pravi, se je dogajalo veliko.” Policija je zaključila, da v tragični dogodek ni bilo vpletenih tretjih oseb. Kdo so sumljive osebe, ki živijo na Rakovi Jelši 319, pa jih ni zanimalo. Mati je povedala, da je njen sin vseskozi vozil z očali, sledu o očalih pa ni bilo nikjer. Prav tako ni bilo zapestnice, ki ni imela velike vrednosti. Lidija je vztrajala, da ni mogel umreti naravne smrti.

“Ko sem dobila obdukcijski list, so bili policisti zelo razočarani. Vsi testi so bili namreč negativni. Sodna medicina je dobila notranji nadzor zaradi uhajanja podatkov na predlog policije. Jezni so bili, ker sem uradno prišla do dokumentov.” Kriminalistična policija je pisno odgovorila, da zavračajo očitke Lidije, da dela ni opravila dovolj zavzeto in marljivo.

Na policiji so še dodali, da je območje Rakove Jelše povsem primerljivo z drugimi območji v Ljubljani in ne izstopa po številu kaznivih dejanj ali prekrškov. Lidija, ki je preverjala sinova sporočila, je razkrila, kakšna sporočila je sin prejemal nekaj mesecev pred smrtjo. “Kje si? Gnoj. Kje si! Zadnjič. Najdu te bom! Noben bog ti ne bo pomagal. Deset sekund imaš, opica. Najdu te bom. Hočeš denar? Vem, kje si.”

Telefonska številka naj bi pripadala nekdanjemu policistu Mateju Smukavcu, ki naj bi bil nekoč zaposlen na bežigrajski policiji, od koder so ga menda nagnali zaradi poslov z drogo. Na omenjeni postaji smo se poskusili pozanimati, če Lidijine informacije držijo. Odgovora še ni. Mati pokojnega je povedala, da se vsak dan sprašuje, koliko takih smrti se je že zgodilo in niso bile nikoli raziskane.

Hana Murn