Cirkus čaranja izrednih razmer s strani tranzicijskih medijev se nadaljuje. Tokrat so aktivirali Evropsko zvezo novinarjev, ki so izrazili zaskrbljenost nad grožnjami in napadi, ki naj bi jih doživljali nekateri slovenski novinarji, ko npr. poročajo o madžarskem financiranju medijev, ki so blizu SDS. Menijo, da sta zato ogrožena svoboda izražanja in osebna varnost novinarjev. Vendar je pravo ogledalo v javnem pismu realno sliko stanje svobode v medijih zapisal odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak. Ob koncu članka si lahko preberete njegovo pismo, ki ga je poslal Evropski zvezi novinarjev.
“Želim, da se drugič malo bolj pozanimate o razmerah v Sloveniji in ne verjamete slepo, kar vam pravijo na Društvu novinarjev Slovenije. Za Društvo novinarjev Slovenije ni drugega mnenja, ni drugega pogleda. Vse, kar ni v skladu z njihovo agendo, je za njih tako imenovani sovražni govor. Kar počno, ni dialog. To je monolog, v katerem vidijo samo eno stran medalje. Pri tem trmasto vztrajajo in pozivajo slovensko vlado, naj preganja in ostro kaznuje vse tiste, ki še ne mislijo in ne ravnajo tako, kot so si zamislili,” se je kritično odzval odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak.
Slovenska tranzicijska levica v zadnjem mesecu dela iz sebe največje reveže in politične žrtve morebitne nove Janševe vlade. Njihovo slikanje razmer v Sloveniji spominja, kot bi živeli v nacistični Nemčiji, fašistični Italiji ali v stalinistični Sovjetski zvezi. Zgodil se je tudi svojevrstni precedens v Sloveniji, saj morebitna vlada Janeza Janše še sploh ni dobila potrditve v Državnem zboru. Pritiski, ki ga izvajajo dominantni mediji, anarhistični protestniki in privilegirani akademiki na nekatere poslance bodoče vladne koalicije pa je resnična težava, ki pa jo Evropska zveza novinarjev ne opazi.
Tomaž Štih je v svojem zapisu lepo razgalil pravi namen Društva slovenskih novinarjev in njihove novinarske zaveznice Evropske zveze novinarjev. (Foto: Posnetek zaslona/ Twitter)
Tomaž Štih razgalil vso bedo in histerijo Društva slovenskih novinarjev in njene evropske zaveznice ENS
Evropska zveza novinarjev je starejši brat slovenskega DNS. V preteklosti so velikokrat bili branik tranzicijske svobode in podpihovali izredne politične razmere v Sloveniji. Po besedah Tomaža Štiha gre za levičarsko verzijo novinarskega društva na evropski ravni, njen predsednik Ricardo Guiterez pa je izrazit navijač leve ideologije. “Tolikšna je njihova verodostojnost. So EU različica domačega DNS. Organizacija je precej podobna naši in ni verodostojna. Tudi leta 2016 je v navezi s domačimi “viri” njen levi predsednik napadal opozicijo v Sloveniji.Tudi nobenega izmed ‘obtoženih’ niso vprašali za komentar. Edini vir informacij o Sloveniji so jim bili Repovž, Carlova, Deličeva,” je na enostransko ideološko delovanje Evropske zveze novinarjev kritično ocenil Tomaž Štih.
Oglasil se je tudi davčni strokovnjak Ivan Simič, ki je opozoril na to, da so ta isti novinarji v preteklosti zapisali veliko neresnic, pa nihče ni klical Evropske zveze novinarjev. “Spoštovana Evropska zveza novinarjev, kdaj boste izrekli zaskrbljenost nad lažnimi novicami, ki so jih o izbranih posameznikih objavljali slovenski novinarji, uredniki pa so se izmikali objavam popravkov. Tudi STA. Kdaj bomo dočakali dan, da bodo novinarji objavili le resnico?,” se je kritično odzval na dvoličnost zveze evropskih novinarjev Simič. Uroš Urbanija pa opozarja, da se pripravlja drugi del trilogije peticije F571. “Malo imamo občutek, da je nova peticija 571 že napisana. Samo ne vejo, kdaj bi jo dali v javnost, pa v dilemi so, kaj narediti s prvoborci kot je Marjan Šarec – ali se spodobi, da je tudi tokrat podpisnik ali ne,” se je odzval Urbanija.
Tukaj si lahko preberete celotno pismo odgovornega urednika Demokracije Jožeta Biščaka:
Cenim vašo skrb za novinarstvo v Sloveniji. Prav je tako. Toda žal je iz zapisanega o Sloveniji na vaši spletni strani razvidno, da ste zelo enostransko obveščeni (TUKAJ). Zato si bom drznil vzeti vaš čas in vam razmere na kratko pojasniti še z druge plati.
Sem glavni in odgovorni urednik revije Demokracija (TUKAJ). Revija je konzervativno usmerjena in je ena redkih te vrednostne opredelitve v Sloveniji. Lahko bi rekli, da je 95 odstotkov medijev v Sloveniji progresivno usmerjenih, je naklonjeno levi ideologiji. In to mi zelo občutimo.
Zaradi različnih pogledov na svet na reviji Demokracija nismo deležni le groženj neznancev z ulice, diskreditacij in ovadb. Naj vam povem, da je eno izmed ovadb zoper revijo in mene osebno podalo prav Društvo novinarjev Slovenije (DNS), organizacija, o kateri govorite. Zakaj? Zaradi domnevno sporne naslovnice, ki je govorila o migracijah in nevšečnostih, ki jih s seboj prinašajo ilegalni migranti. Zaradi tega sem bil zaslišan na policijski postaji. Vprašam vas, ali je zločin, če imamo drugačen pogled na migracije? Ali je zločin, če opozarjamo na nevarnosti? In vprašam vas, ali je delo novinarskega društva, da ovaja? Nekoč, ko smo bili še v Jugoslaviji, smo imelo tajno politično policijo z imenom Udba, ki je preganjala (in morila) drugače misleče. Nekako se mi zdi, da zdaj to umazano delo opravlja DNS. Malo se pozanimajte, koliko »uglednih« novinarjev DNS je sodelovalo z Udbo in koliko od teh novinarjev je še aktivnih. In koliko njih je dobilo novinarske nagrade. Tisti novinarji, ki so sodelovali s tajno politično policijo, so sramota za novinarstvo. kot so sramota tisti, ki si danes prizadevajo za nekakšno medijsko policijo, ki bi bila v rokah nekega uradnika na ministrstvu za kulturo. Gabijo se mi taki ljudje, to nima prav ničesar opraviti s svobodo govora.
Na reviji Demokracija nismo deležni samo odkritih groženj neznancev, ampak tudi vlade. Ali vas je mogoče DNS obvestila, da je jeseni 2018 tedanji predsednik vlade Marjan Šarec (danes je v odstopu) vodstvom podjetij v državni lasti »priporočil«, naj ne oglašujejo v Demokraciji. To ni bil samo neposreden napad na svobodo govora in izražanja, to je bila neposredna grožnja z zlorabo oblasti. In kaj je takrat naredilo DNS? Ploskalo je premierju! To je bilo eno najbolj sramotnih dejanj v zgodovini slovenskega novinarstva in najbolj groba zloraba oblasti v namen zastraševanja novinarjev Demokracije. Poziv gospoda Šarca, ki ima najvišjo izvršilno moč v državi, je bil škodljiv in škandalozen, njegova izjava je bila najhujši napad na svobodo izražanja po osamosvojitvi Slovenije in v neposrednem nasprotju z Ustavo. In namesto, da bi DNS obsodilo tovrstne napade na svobodo in demokracijo, mu DNS ploska. Sklicevali so se na domnevni sovražni govor, ki ga pa ni še nihče dokazal. Najbrž se boste strinjali, da te zaradi domnevno žaljivih besed lahko obsodi le sodišče, ki je neodvisna veja oblasti.
Pred dnevi je predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor imenoval gospoda Janeza Janšo (desnica) za mandatarja za sestavo vlade. Kaj se je zgodilo? Civilna družba je tudi ob pomoči novinarjev, ki so člani DNS, organizirala ulične proteste, na katerih so kričali: “Ubij Janšo, ubij Janšo.”
Ne bom več tratil časa ne Bogu, ne vam. Za konec samo še to. DNS se pritožuje zaradi žaljivk na družbenih omrežjih. Ali veste, kaj vse sem jaz. Naj naštejem: »Klošar, rasist, medijski predpražnik, mentalno zaostalo prase, fašist, latenten gnoj, nestrpnež, janšist, nečlovečnež, kolaborant, islamofob, četnik, ekstremist, ksenofob ….« Prijazno, mar ne? Ampak jaz to vzamem v zakup novinarskega poklica.
Želim, da se drugič malo bolj pozanimate o razmerah v Sloveniji in ne verjamete slepo, kar vam pravijo na DNS. Za DNS ni drugega mnenja, ni drugega pogleda. Vse, kar ni v skladu z njihovo agendo, je za njih tako imenovani sovražni govor. Kar počno, ni dialog. To je monolog, v katerem vidijo samo eno stran medalje. Pri tem trmasto vztrajajo in pozivajo slovensko vlado, naj preganja in ostro kaznuje vse tiste, ki še ne mislijo in ne ravnajo tako, kot so si zamislili.
Z odličnimi pozdravi,
Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik revije Demokracija
Razkritje: Član DNS nisem od leta 1995. Skupaj z nekaterimi kolegi (Vinko Vasle, Igor Guzelj ter žal pokojna Danilo Slivnik in Vesna R. Marinčič) z največjega slovenskega časopisa Delo smo izstopili iz DNS. Zakaj? Ker smo odkrivali divjo privatizacijo, ki so jo izvajali direktorji, ki so bili postavljeni še v komunizmu. Takratni predsednik DNS je hodil po poslopju Dela in vpil: “Vse vas bomo pozaprli”. Nikakršne podpore nismo bili deležni od DNS in zato smo izstopili. Danes sem predsednik Združenja slovenskih domoljubnih novinarjev.
