Temeljni cilj Slovenije v evropskih proračunskih pogajanjih bo ohraniti pomembno vlogo kohezijske politike, ki kljub novim prioritetam ostaja ključna naložbena politika. Realno je pričakovati, da bo Slovenija po letu 2020 dobila manj kohezijskih sredstev kot doslej, a cilj je, da bi bila razlika čim manjša, poroča Sta.
Slovenija podpira zvišanje proračuna EU nad odstotek BND
Slovenija zagovarja reformno naravnan proračun EU kot odgovor na številne nove in nekatere že tradicionalne izzive, s katerimi se sooča unija. Zavzema se za ambiciozen obseg proračuna EU, ki bo omogočal učinkovito doseganje zastavljenih ciljev.
Podpira zvišanje evropskega proračuna nad odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kolikor znaša sedaj. Zgornje meje pa slovenski pogajalci za zdaj niso določili. Tako so glede na doslej znana stališča preostalih igralcev ubrali srednjo pot.
Od Evropske komisije se sicer v sredo pričakuje predlog v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND. Štiri članice – Avstrija, Nizozemska, Danska in Švedska – odločno nasprotujejo zviševanju proračuna nad odstotek. Portugalska se je izrecno izrekla za proračun v vrednosti 1,2 odstotka BND, Evropski parlament pa zahteva, naj ta znaša 1,3 odstotka BND.
Nemčija in Francija sta izrazili pripravljenost plačati več. Več neto plačnic je po neuradnih informacijah zaradi tega jeznih na Berlin.
Slovenija proti drastičnim rezom kohezijskih sredstev
Slovenija si bo ob zavedanju, da se spremembam ne bo mogoče izogniti, v pogajanjih prizadevala ohraniti ključno vlogo kohezijske politike in postopno uvajanje sprememb ter zagotoviti čim manjše zmanjšanje kohezijskih sredstev.
Osnovni namen kohezijske politike je zmanjšati razlike med bogatimi in revnimi regijami, tako da največ sredstev dobijo najrevnejše. Najmanj razvita je sicer ena od bolgarskih regij, najbolj pa zahodni London, ki dosega več kot 600 odstotkov povprečne razvitosti v EU.
Ker bo regija Zahodna Slovenija presegla določen prag razvitosti EU, je realno pričakovati, da bo celotna država po letu 2020 prejela manj kohezijskih sredstev kot v sedanjem večletnem finančnem okviru.
A “drastičnih rezov ne sme biti”, je poudarila finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ob petkovih pogovorih z evropskim komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem v Sloveniji.
Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji: Zahodna Slovenija in Vzhodna Slovenija. Zahodna regija dosega približno 100 odstotkov povprečne razvitosti EU, vzhodna pa nekaj manj kot 70 odstotkov.
Predvidene so spremembe pri izračunavanju kohezijskih sredstev, tako da bi bilo manj poudarka na razvitosti oziroma BDP na prebivalca ter več na drugih dejavnikih, kot so migracije, brezposelnost mladih in revščina, s čimer naj bi se težišče financiranja premaknilo z vhoda na jug.
Slovenija se bo zavzemala za to, da se v čim večji meri ohrani sedanja metodologija. V primeru sprememb pa si bo prizadevala, da bi bila izguba čim manjša.
Pri upoštevanju novih izzivov je izkupiček odvisen od tega, kje bo poudarek. Če bo ta na integraciji migrantov, bodo več denarja dobile Nemčija, Avstrija, Švedska in Nizozemska. Če bo na krepitvi zunanje meje, lahko Slovenija iztrži več.
Slovenija poudarja, da se na ta vprašanja ne sme gledati le skozi računovodsko prizmo in s strateškega vidika podpira preobrazbo kohezijske politike z večjim poudarkom na novih izzivih, saj si ne želi ponovitve jeseni 2015, zato se tudi zavzema za učinkovito naslavljanje vzrokov za migracije, tudi v severni Afriki.
Pri kmetijstvu ključno ohraniti sredstva za razvoj podeželja
V pogajanjih o prihodnji skupni kmetijski politiki je za Slovenijo ključno, da se ne bi preveč okrnilo sredstev v okviru drugega stebra, torej za razvoj podeželja.
Politika razvoja podeželja s svojimi ciljno naravnanimi ukrepi, prilagojenimi na specifične razmere v posameznih članicah, mora po prepričanju Slovenije tudi v prihodnje ostati drugi ključni steber skupne kmetijske politike. S politiko razvoja podeželja lahko namreč ustrezno naslovimo ekonomske, socialne in predvsem okoljske ter naravovarstvene izzive podeželja.
Slovenija je sicer naklonjena močni skupni kmetijski politiki z ohranitvijo obsega sredstev na nominalni ravni. Zavzema se za to, da naj neposredna plačila še naprej predstavljajo temelj za stabilizacijo dohodka kmetov, dopolnjena z izboljšanimi ukrepi varnostne mreže ter uvedbo dovolj prožnih mehanizmov za upravljanje s tveganji, prilagojenimi specifičnim razmeram v članicah.
Slovenija zato ne podpira uvedbe nacionalnega sofinanciranja za neposredna plačila in tudi ni naklonjena nadaljnji konvergenci neposrednih plačil med članicami na podlagi zgolj površine, ampak le na podlagi objektivnih kriterijev in rezultatsko naravnane politike.
Prihodki proračuna EU
Slovenija meni, da sedanji sistem lastnih virov deluje dobro. Prednostno podpira kombinacijo virov lastnih sredstev na osnovi tradicionalnih lastnih virov, kot so carine, in BND, kot najbolj pravičnih in transparentnih virov.
Kljub temu Slovenija ne nasprotuje poenostavitvi sistema financiranja proračuna EU in se strinja z ukinitvijo sedanjih mehanizmov popravkov in vira na osnovi DDV. Slednji zaradi razlik v DDV sistemih držav članic ne zagotavlja enake obravnave vseh članic, saj bolj obremeni države z večjim deležem DDV v BND.
