Piše: Janja Strah
Ruski masaker v Ukrajini je v beg pognal že več kot pet milijonov ljudi, večinoma žensk in otrok. Ukrajinski begunci prihajajo tudi v Slovenijo, kjer jim je vlada takoj priskočila na pomoč, dobrodošla pa je tudi vsaka pomoč različnih organizacij ter državljank in državljanov.
Od 24. februarja, ko se je začela Putinova krvava invazija na Ukrajino, je iz te države zbežalo že več kot pet milijonov ljudi, po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) 5.085.360 do 20. aprila. Poleg tega je več kot sedem milijonov ljudi razseljenih znotraj države. Največ Ukrajincev je zbežalo na Poljsko, sledijo Romunija in druge sosednje države. Iz teh sosednjih držav, predvsem tistih, ki so v schengenskem območju, se begunci premikajo tudi v druge evropske države, tudi v Slovenijo.
Vsekakor gre za najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Veliko večino (90 odstotkov) beguncev predstavljajo ženske in otroci, saj moški med 18. in 60. letom starosti Ukrajine ne smejo zapustiti. Po oceni ZN je bilo v prvih osmih tednih vojne več kot dve tretjini ukrajinskih otrok primoranih zapustiti svoje domove.
Slovenija jih sprejema odprtih rok
Slovenska vlada se je zelo potrudila, da ukrajinski begunci tudi v Sloveniji lahko najdejo zavetje. Že od 10. marca lahko ljudje, ki zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil zapuščajo Ukrajino, v Sloveniji zaprosijo za status začasne zaščite, ki jim daje pravico do začasnega bivanja, do nastanitve in prehrane v nastanitvenih centrih ali denarne pomoči za zasebno nastanitev, zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči itd.
Do 15. aprila je bilo v Sloveniji opravljenih 18.415 registracij ukrajinskih beguncev, v Sloveniji pa jih je prijavljenih okoli 5.000; večina jih namreč le prečka našo državo. Status začasne zaščite ima 1.225 beguncev. Večina si je poiskala zasebne nastanitve, sicer pa jih je bilo na omenjeni datum največ v nastanitvenih centrih Logatec (325) in Debeli rtič (95) ter v Integracijski hiši Maribor (10), jih pa seveda še vedno sprejemajo okoli deset na dan. Po neuradnih podatkih je vlogo za pomoč urada za oskrbo in integracijo migrantov oddalo 198 beguncev.
Iskanje dela, delodajalci zainteresirani
Ko se begunci nastanijo, se začenjajo privajati na novo okolje in poskušajo čim bolj normalno živeti, si poiskati delo, poslati otroke v šole in vrtce … To seveda ni najlažje, saj so mnogi travmatizirani zaradi vsega, kar so doživeli v napadeni Ukrajini in tudi na begu. In takšnih je vedno več.
Na Zavod RS za zaposlovanje se je do sredine aprila prijavilo nekaj več kot 30 Ukrajincev z začasno zaščito, starih od 18 do 61 let – večinoma so to ženske, stare od 30 do 40 let, ki imajo različno izobrazbo, izkušnje, znanje. Zavod jim dodeli osebnega svetovalca, s katerim pripravijo zaposlitveni načrt. Kot izziva se sicer kažeta odsotnost dokazil o izobrazbi in neznanje slovenščine in tudi angleščine, a dobra novica je, da so delodajalci ob rekordnem pomanjkanju delavcev zelo zainteresirani za zaposlitev ukrajinskih beguncev in po njih povprašujejo ne le na zavodu, temveč tudi na ministrstvu za delo, vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov in ministrstvu za delo. Begunci lahko številne usmeritve, napotke in obrazce glede zaposlovanja najdejo na spletu v ukrajinskem jeziku, na voljo pa jim je tudi slovarček »Prvih 500 po slovensko«, ki jim bo v pomoč pri učenju slovenščine.
Otroci v vrtcih in šolah
Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo sredi aprila v 188 osnovnih šol po vsej Sloveniji vključenih 578 begunskih otrok iz Ukrajine, v 30 vrtcih pa jih je 52. Največ ukrajinskih otrok je v osnovne šole vključenih v osrednjeslovenski regiji (208), sledijo podravska (86), obalno-kraška (56), gorenjska in savinjska regija (po 49).
Med njimi so tudi ukrajinski otroci, ki prebivajo v nastanitvenem centru Logatec. Večina jih hodi v tri osnovne šole v Logatcu, kjer so zanje pripravili dvotedenski tečaj slovenskega jezika in tudi druge dejavnosti, s katerim jim želijo olajšati življenje. Sošolci so jih zelo dobro sprejeli in jim pomagajo, kar je res lepo slišati.
Vlada RS je tudi sprejela sklep o premestitvi 20 otrok, starih od enega do sedem let, iz sirotišnice v Lugansku v Slovenijo; nameščeni bodo v vasi Slavina blizu Postojne, njihovih 18 spremljevalcev pa bo nastanjenih v Dijaškem domu Postojna. Naj ob tem omenimo, da posvojitve teh otrok v Sloveniji niso mogoče, vsaj ne do konca vojne v Ukrajini.
Premier Janez Janša obiskal novi center
Poleg tega je 12. aprila v Ljubljani odprl vrata ukrajinski dobrodelni center Chevrona Kalyna (poimenovan po jagodičevju v Ukrajini), ki bo v pomoč tako odraslim kot otrokom. Odprli so ga v sodelovanju ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji, Slovenske Karitas in družbe BTC, ki je omogočila brezplačno uporabo prostora. V centru lahko begunci iz Ukrajine izberejo oblačila, čevlje, šolske potrebščine in igrače ter dobijo osnovne informacije v zvezi z bivanjem v Sloveniji. Seveda pa je center tudi prostor, kjer se lahko družijo, se vključujejo v različne delavnice in podobno. Pri delovanju centra sodeluje več kot 25 prostovoljcev iz Ukrajine, ki so prišli v Slovenijo v času vojne ali pa tukaj živijo že dlje časa.
Pred veliko nočjo je center obiskal predsednik Vlade RS Janez Janša, in ukrajinske otroke obdaril z velikonočno pisanko ter z njimi ustvarjal dekoracijo za ukrajinski tradicionalni kruh. Kot je dejal, sta razloga za njegov obisk dva. »Prvi je v izrazu solidarnosti. V tem središču so namreč tisti, ki so najbolj ranljivi, in zelo me veseli, da so v Sloveniji tako dobro sprejeti. Drugič pa, obhajamo veliko noč in to je praznik, ki nas spominja tako na trpljenje kot na vstajenje. To, kar se dogaja pri njih doma, ljudje umirajo, so brez hrane, brez oskrbe, je strašno trpljenje, a tudi zanje prihaja vstajenje,« je dejal Janša, ki meni, da je za begunce dobro poskrbljeno, in ga veseli velika pripravljenost slovenskih družin, da sprejemajo otroke in ženske, ki bežijo iz Ukrajine.
