2.6 C
Ljubljana
četrtek, 26 decembra, 2024

Se Sodni svet zaveda, da je Branko Masleša tempirana bomba za sodstvo?

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Nobena oblast, niti sodna, si ne more misliti, da bo neko stvar tiščala pod preprogo toliko časa. Ali naj se dokaže, da očitani elementi ne obstajajo, ali pa naj se ugotovi, da obstajajo in povleče zaključke. To, da tako vprašanje ne dobi epiloga, ne dobi od pristojnega organa toliko časa formalne rešitve, prav gotovo ne pripomore k temu, da bi se zaupanje v sodni sistem krepilo, na žalost ravno nasprotno. Zaupanje državljanov v sodstvo je torej okrnjeno, sodnik pa tudi v tej situaciji še naprej sodi oziroma deluje. Tipično za nepravne države je, da se lahko zgodi karkoli, posledic pa ni nobenih – tako je bilo v primeru Marjana Pogačnika, bo tako tudi v primeru Branka Masleše, če se izkaže, da so sumi o njegovem pomanjkanju kvalifikacij za sodnika utemeljeni? Bodo pristojni organi zadevo sploh raziskali? “V Italiji bi  pri takih dvomih disciplinski organ njihovega sodnega sveta prav gotovo to zadevo vzel obravnavo. Imenovanje sodnika se namreč opravi na predlog sodnega sveta in je tako ta tisti, ki je tudi dolžan preveriti, če ima kandidat pravnoformalne kvalifikacije za opravljanje te funkcije. Postopek bi absolutno moral steči po formalni dolžnosti s strani sodnega sveta,” je poudaril odvetnik, ki deluje tako v Sloveniji kot tudi Italiji.

Sodni svet je včeraj obravnaval pojasnilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše in groženj novinarjem s tožbami. 10. seja sodnega sveta je bila sicer načrtovana za 6. januar, vendar pa so jo v zadnjem hipu prestavili. Videti je bilo, da so se ustrašili novinarjev, saj so se odločili za videokonferenčno obliko seje – kar verjetno pomeni, da danes še ne bomo izvedeli, kaj se je na seji sploh dogajalo, kaj šele, da bi lahko zastavili kakšno vprašanje. Da bi se zgodilo kaj drastičnega, sicer ni za pričakovati. To je bilo videti tudi v primeru  Marjana Pogačnika, ko je sodni svet soglasno odločil, da predsednik sodišča nima pravne podlage za odvzem spisa ali poseg v njegovo sojenje ter opomnil, da je nepremakljivost sodnikov del sodniške neodvisnosti, varovane s 125. členom ustave. To je bilo pa tudi vse, po naših podatkih ukrepi niso sledili – podobno kot Masleša je nedotakljiv tudi Pogačnik.

“Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom,” se glasi 23. člen Ustave RS o pravici do sodnega varstva. Drugi odstavek tega člena torej zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, za kar dodatno jamči tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah. Iz tega sledi, da v kolikor bi se izkazalo, da sodnik ni imel pogojev za opravljanje svoje funkcije, bi šlo za nezakonito postavljeno sodišče, je pojasnil odvetnik Damijan Terpin, ki živi v Italiji, svoje delo pa opravlja v obeh državah. Vprašali smo ga, kaj bi se v takem primeru zgodilo, kaj bi bilo z vsemi primeri, v katerih je sodeloval Masleša, ki je kot sodnik začel delovati osemdesetega leta, v stalni mandat pa je bil izvoljen leta 1994.

Terpin je povedal, da bi bila možna ustavna pritožba, ki jo je sicer treba vložiti v roku 60 dni po sodbi oziroma po odločitvi sodišča. Vendar pa tretji odstavek 52. člena pravi, da v “posebno utemeljenih primerih lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku roka iz prvega odstavka tega člena”. Če bi res do tega prišlo, je po mnenju Terpina to tako eklatantna zadeva, da bi bilo seveda utemeljeno uporabiti dotični tretji odstavek. Tu je treba dodati, da lahko ustavno tožbo vloži tudi varih človekovih pravic. “Po moji oceni, če bi res prišlo do takega glamuroznega razpleta te zadeve, bi moral – tudi zato ker bi šlo za veliko količino ljudi, ki so bili obravnavani s strani tega sodnika – urad varuha od vseh sodišč zahtevati kopije vseh sodb, varuh človekovih pravic pa bi potem v imenu vseh oškodovancev vložiti ustavno pritožbo,” je odvetnik opisal postopek, ki bi se mu zdel v taki situaciji najbolj pošten in korekten.

Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić je komentiral, da če bi vertikala policija – tožilstvo – sodstvo v Sloveniji delovala, bi bile v Masleševem primeru, če bi se sumi izkazali za utemeljene, posledice seveda jasne. Čakal bi ga kazenski pregon, saj bi v vsem času njegovega delovanja lahko našteli vsaj štiri ali pet kaznivih dejanj. Temu bi sledila večletna zaporna kazen in večmilijonski odškodninski zahtevki države. Vsem udeležencem postopkov, kjer je Masleša sodeloval, bi bilo treba izreči oprostilne sodbe in jih rehabilitirati – ne glede na to, ali so ali niso storili kaznivega dejanja.

Terpin je Maslešo že pred leti pozval, naj odstopi – že zaradi same higiene
Terpin je še spomnil, da je Masleši že pred leti javno rekel, naj odstopi. Do tega je prišlo na Pravniških dnevih v Portorožu, ko je Društvo pravnikov Slovenije organiziralo debato prav na temo zaupanja v sodstvo. To je bilo kmalu po zadevi Patria. Masleša je takrat naredil kardinalno napako in na televiziji javno napadel obdolženca, potem pa je naknadno samega sebe, kot predsednik vrhovnega sodišča, postavil v senat, ki je v tej zadevi odločal. Kot vemo, je potem od ustavnega sodišča dobil zaušnico – vseh devet sodnikov je glasovalo za nezakonitost njegovega sojenja. Terpin mu je torej dejal, da bi bilo zaradi zaupanja ljudi v sodstvo najbolje, da odstopi – že zaradi higiene same. Masleša ni imel nobenega pravega protiargumenta in je odvetnika napadel, češ da je on protestiral pred sodiščem med afero Patria. V spor se je vmešal še Matevž Krivic, ki se je sicer javno deklariral za antijanšista, a je v tem primeru v bran vzel Terpina, Masleši pa pojasnil, da je protestiranje pred sodiščem dovoljeno. Okrogla miza na temo zaupanja v sodstvo, se je torej po hitrem postopku končala.

Sodnik ne le da mora biti nepristranski, temveč mora tudi izkazovati videz nepristranskosti – kar pa napadanje obtoženca preko televizije prav gotovo ni. Če videz nepristranskosti ni zagotovljen, sodnik niti ne more več soditi oziroma se mora izločiti. O videzu je govoril tudi dr. Peter Jambrek, ki je pojasnil, da ko se govori in ko se preučuje oziroma sprašuje o integriteti, poštenju, zakonitosti, pristranosti ali nepristranosti sodnika, potem je, tudi po judikaturi obeh evropskih sodišč, enako kot dejanska integriteta, važen tudi videz te integritete in poštenja. Za javnost je torej zelo pomembno, ali sodnik izkazuje ustrezen videz zakonitosti in poštenja, ki varuje pravice ljudi, ki so vpleteni v sodne postopke. Tega videza o integriteti in zakonitosti vrhovnega sodnika po Jambrekovem mnenju v tem primeru vsaj zaenkrat ni.

 

Na prejšnji seji sodnega sveta naj bi razpravljali o odzivu vrhovnega sodišča na novinarska vprašanja o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše. “Po seznanitvi z medijskimi objavami s področja pravosodja je sodni svet sklenil, da je potreben zgolj odziv na novinarsko vprašanje o objavi prek računa Vrhovnega sodišča RS na Twitterju z dne 6. 12. 2021, kar je obravnaval pri točki 15. i dnevnega reda in v tej zvezi sprejel sklep, s katerim ste seznanjeni in o katerem ste na Siol.net že poročali. O preverjanju izobrazbe vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše sodni svet na deveti seji ni razpravljal, zato tudi niso nastopile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o morebitni nepristranskosti člana in narekovale podajo predloga za izločitev,” so nato Siolu sporočili iz sodnega sveta, katerega član je tudi Emil Zakonjšek, sicer odvetnik Branka Masleše. O čem so razpravljali danes oziroma o čem niso, še niso sporočili.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine