Družba opravljanje za terjatev bank (DUTB) se je domislila novega posla. Slovenski mediji so poročali, da DUTB v naslednjih štirih letih načrtuje gradnjo 4500 novih stanovanj. DUTB, ki jim je primarna naloga prodati vse t.i. slabo premoženje slovenskih bank, v katerih je ogromno praznih nepremičnin in stanovanj, bo postala gradbeni in nepremičninski igralec na slovenskem trgu. DUTB pa želi Šarčeva vlada spremeniti v kolhoz bivšega režima. “DUTB bi rada delala tisto, kar ne zna in za kar ni bila ustanovljena, ker če se že ne more ukvarjati z letalskim poslom, bi želela biti vsaj hibrid med Stanovanjskim skladom in državno DSU,” je bil kritičen bivši gospodarski minister Matej Lahovnik.
Družba opravljanje za terjatev bank bi rada postala trajna državna institucija, čeprav se njen zakonski rok trajanja izteče v letu 2022. Glavni izvršni direktor DUTB Matej Pirc potrjuje idejo, da bi svoje nepremičnine uporabili za zagotovitev najemniških stanovanj, domov za starejše in študentskih postelj. DUTB pa postaja primer slabe prakse, saj se je dolg države od zadnje krize neznansko povečal.
“Dolg države se je močno povečal tudi zaradi sanacije bank in je sedaj že več kot trikrat večji, kot je bil pred zadnjo gospodarsko krizo. Namesto, da bi slovenska slaba banka po zgledu dobrih praks iz tujine učinkovito polnila bančno luknjo in zmanjševala javni dolg države s preglednimi odprodajami premoženja, smo očitno dobili še eno paradržavno institucijo, ki postaja primer slabega upravljanja,” je kritičen do nove vloge DUTB in njenega upravljanja premoženja profesor na Ekonomski fakulteti dr. Matej Lahovnik.
DUTB bi morala biti ukinjena, vendar kaže, da bi lahko postala trajna
DUTB je primer institucije, ki koristi aktualni politični oblasti ter različnim močnim lobijem, ki si želijo imeti vpliv nad več milijardnim premoženjem. “Vlada je podaljšala rok za delovanje DUTB vse do leta 2022, vse bolj pa se zdi, da smo dobili še eno institucijo, ki postaja trajna. Navsezadnje smo z denarjem vseh davkoplačevalcev to bančno korito tako napolnili, da je težko pričakovati, da se bodo različne interesne skupine od njega kar tako odmaknile.“
DUTB po letalskem biznisu želi presedlati na stanovanjski posel
Vloga DUTB se je pojavljala že pri propadu in stečaju slovenskega letalskega prevoza Adria. Ne glede na njihovo neznanje z upravljanjem letalskih prevoznikov bi kapital slovenskih davkoplačevalcev porabili za ustanavljanje podjetja, ki zaradi svetovne gospodarske slike na področju letalstva ne more preživeti dolgoročno. Sedaj pa bi DUTB opravljal vlogo socialne države kot graditelj stanovanj za mlade, študente in upokojence. “Zato so enkrat aktualne ideje, da bi DUTB sodelovala pri ustanovitvi nove Adrie, ko pa se to izkaže za nesprejemljivo, pa poskušajo lansirati ideje o tem, kako se bodo ukvarjali z nepremičninskimi posli. Tako kot se DUTB ne spozna na letalski posel, se ne spozna niti na stanovanjske investicije. Država ima za poslovanje z nepremičninami že dve instituciji in sicer Stanovanjski sklad in DSU. “
Družba za upravljanje terjatev hoče svoje lovke razširiti še na nepremičninski trg, ne glede na to, da imajo v svojem portfelju še ogromno praznih stanovanj in nepremičnin, ki bi jih morali čim prej prodati. (Foto: STA)
Lahovnik meni, naj DUTB namesto letalskih in stanovanjskih poslov raje izpolnjuje svojo osnovno nalogo
“Bolj kot se DUTB ukvarja s tistim, za kar sploh ni bila ustanovljena in na kar se ne spozna, večja je verjetnost, da ji ne bo uspelo izpolniti cilja, zaradi katerega je bila sploh ustanovljena, to pa je s prodajo bančnih terjatev in premoženja čim bolj zmanjšati javni dolg. Več kot očitno je, da si nekateri zelo prizadevajo, da ne bi prišlo do likvidacije slabe banke,” je kritičen bivši gospodarski minister Matej Lahovnik.
Dober primer “slabe banke” je avstrijski primer Heta
Veliko bolj uspešno so se težav zasebnih bank lotili v Avstriji. Zaradi katastrofalnih odločitev bivše Hypo banke je banka ustanovila zasebno banko HETA, na katero je prenesla vse slabo premoženje. Imela je omejen rok trajanja in je izvedla svojo nalogo. “V Sloveniji imamo primer dobre prakse zasebne slabe banke HETA, ki jo je ustanovila Hypo Banka in ki je imela omejen rok trajanja, medtem ko državna DUTB vse bolj postaja primer slabe prakse, saj se vse bolj ukvarja s tistim, na kar se ne spozna in za kar sploh ni bila ustanovljena,” zaključuje bivši gospodarski minister dr. Matej Lahovnik.
Luka Perš
