Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Odločitve slovenskega sodstva vse bolj nakazujejo, da afera pranja iranskega denarja v slovenskih bankah, še posebej pa v NLB, ne bo nikoli doživela epiloga. Kljub temu, da je ekonomist Rado Pezdir skupaj s preiskovalno komisijo Državnega zbora prepričan, da imajo dovolj dokazov za sodni pregon, pa tožilstvo očitno meni drugače. Najprej je kazensko ovadbo zoper vpletene osebe v pranje denarja v NLB zavrgel tožilec Jaka Brezigar, sedaj pa je to storil tudi Ivan Pridigar: “Ocenjujem, da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazensko pravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe.”
Ekonomist Rado Pezdir se zadnjih nekaj let ukvarja s preiskovanjem pranja denarja v NLB. V enem izmed intervjujev je dejal, da je Iran v Slovenijo, natančneje NLB, vstopil zelo enostavno, ker se je takrat bančni sistem sesuval, regulator pa je bil popolnoma neuporaben. Kot je pojasnil, slovenske banke niso bile pripravljene na preprečevanje pranja denarja, zato so lahko iranski tokovi denarja dosegli tudi v NLB. Kritičen je bil tudi do urednika portala 24ur Jureta Tepine, ki je oktobra lani objavil članek z naslovom : “Tožilec: Ni dokazov, da bi bila NLB oškodovana za 400 milijonov evrov”.
V njem je Tepina napadal Pezdirja, sicer strokovnega sodelavca takratne parlamentarne komisije Anžeta Logarja ter ga obtožil napadov na tožilca Jako Brezigarja, ki je zavrgel starejšo zgodbo o pranju iranskega denarja v aferi “Irangate”. Pri tem naj bi Brezigar zapisal, da ne gre le za blatenje, ampak celo za “njegovo temeljno nerazumevanje postulatov pravne države, kazenskega postopka in problema, o katerem pisari …” Celotna zgodba se je pričela dogajati, ko je minister za notranje zadeve Aleš Hojs septembra lani podal kazensko ovadbo, ker se v primeru preiskovanja pranja denarja preko NLB, ni zgodilo nič. Kot navajajo na portalu 24ur pa je tudi to ovadbo tožilec Ivan Pridigar zavrgel. “Navedbe v kazenski ovadbi namreč niso v ničemer potrjene, niti izkazane v dokumentaciji in zaključkih, ki jih je preiskovalna komisija podala v Končnem in Dodatnem poročilu,” so zapisali.
Po raziskavi, ki jo je vsa ta leta opravljal Pezdir, je denar v prvi shemi prišel iz Melli banke, ki je v osnovi banka iranske revolucionarne garde. “To je njihova tajna politična policija, podobno kot je bil nekoč v Vzhodni Nemčiji Stasi, Securitate v Romuniji ali pa Služba državne varnosti v Jugoslaviji,” je pojasnil Pezdir. Na Melli banki je imelo odprt račun podjetje Farrokhzadeh Partnership s sedežem v Teheranu, ki je denar nakazovalo na NLB-jev račun podjetja Farrokh s sedežem na Britanskih Deviških otokih. Druga pot denarja je bila iz Export Development Bank of Iran, kjer je imela družba Farrokhzadeh Partnership prav tako odprt račun, na račun podjetja Farrokh pri NLB.
Ekonomist Rado Pezdir. (Foto: STA)
Ko so se te sheme razkrile, ko so torej v tujini odkrili naravo teh denarnih tokov, je Iraj Farrokhzadeh ob vedenju in pomoči bančnikov v NLB odprl dve novi podjetji GLS Services in Al Samaa s sedežem v Združenih arabskih emiratih. “Potem je shema potekala tako, da je bil denar nakazan na račun podjetja Farrokh pri NLB, kjer so naredili interna nakazila na podjetji Al Samaa in GLS Services, od tam pa so pošiljali denar naprej. S tem so zakrili sledi,” je še dejal za Siol. Farrokhzadeh je imel v Sloveniji kontakte, v dokumentaciji Banke Slovenije je zapisano, kdo naj bi v Švici vzpostavil stik z njim. “Prej je bil namreč Farrokhzadeh pri neki švicarski banki, ki ga je nepojasnjeno vrgla ven iz sistema, in je od tam prišel na NLB. Domneva se, da so Švicarji vedeli, kaj dela, in so se ga hoteli znebiti.”
Pezdir je prepričan, da je za obtožbo na voljo več kot dovolj dokazov
Pezdir je mnenja, da so imeli policisti in tožilci več kot dovolj dokazov, da bi lahko bančnike spravili za zapahe. Poudaril je, da je bila preiskava v NLB precej neobičajna: “Delali so poizvedbe, čeprav tožilstvu niso prijavili suma kaznivega dejanja. Niso naredili nobenega informativnega razgovora z bančniki NLB ali izrednega nadzora. To, da se je Farrokhzadeh sprehajal po Ljubljani v času, ko je preiskava že tekla, je nedopustno.” Pezdir je bil kritičen do tožilstva, saj so bile v prvi vrsti zavržene ovadbe, ki so jih podale preiskovalne komisije na čelu z Logarjem in Janijem Möderndorferjem.
Po drugi strani so v preteklosti tudi zavrnili dejstvo, da je prišlo do zlorabe položaja s strani bančnikov NLB, s čimer se je ukvarjala komisija, sestavljena iz članov NPU in posebne skupine tožilstva. Kot je poudarja Pezdir, je Tepina z navajanjem nekdanjega tožilca Brezigarja vneto dokazoval, da so bile vse iranske transakcije poslovne narave. Z namenom, da si bralec o tem ustvari svoje mnenje, pa je Pezdir v enem izmed člankov navedel delček javnega zaslišanja Milke Ižanec iz Nove Ljubljanske banke pred preiskovalno komisijo, ki jo je vodil Möderndorfer. V tem pogovoru je mogoče zaslediti, da so bančne transakcije potekale med fiktivnimi osebami, med katerimi je celo bilo zaslediti nadimek “Superman” in “Ana Karenina”.
Odgovorni urednik 24ur Jure Tepina (Foto: Facebook)
Tožilec Pridigar je na drugo kazensko ovadbo, ki jo je podal Hojs v okviru parlamentarne preiskovalne skupine DZ, v sklepu zapisal, “da podana kazenska ovadba nima značaja ovadbe v kazensko pravnem smislu, temveč so s strani ovaditelja podane le splošne, nekonkretizirane navedbe,” in ovadbo zavrgel. Sam v nasprotju s Pezdirjem meni, da očitki v ovadbi niso z ničemer konkretizirani. “Niti iz dokumentacije, priložene Končnemu in Dodatnemu poročilu, ne izhaja, na kakšni podlagi je Preiskovalna komisija zaključila, da naj bi očitana dejanja bila storjena v času od 1. 1. 1997 do 24. 4. 2015 ter zakaj naj bi zaradi poslovanja družbe NLB Interfinanz AG prišlo do oškodovanja družbe NLB d.d. v višini 400 milijonov evrov,” je zapisal.
Švica ni hotela podati podatkov
Kot je še navedel tožilec v poročilu, zaradi splošnih pravil mednarodnega sodelovanja s švicarskimi pravosodnimi organi brez konkretnih zaprosil za konkretna kazniva dejanja ne posredujejo zaprošenih podatkov. Pridigar je izrazil prepričanje, da podani dokumenti “vsebujejo zgolj splošne, nekonkretizirane navedbe in posplošena dejstva, iz katerih ne izhaja dovolj natančno zatrjevanje o obstoju kaznivega dejanja, da bi bilo mogoče začeti s predkazenskim postopkom in na podlagi takšnih navedb ni podana niti minimalna možnost uvedbe kazenskega ali predkazenskega postopka”.
Preiskovalna komisija Državnega zbora je zaradi škode, ki naj bi nastala NLB zaradi poslovanja NLB Interfinanz AG, kazensko ovadila Alojza Jamnika, Boruta Staniča, Davida Benedeka, Gorazda Jančarja, Tomaža Lavriča, Mirana Vičiča ter neznane osebe v nadzornem svetu Nove ljubljanske banke. Ovadili so jih zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja in nevestnega dela v službi. Pridigar je ovadbo zavrgel.
Preiskovalna komisija Državnega zbora je zaradi zgodbe o domnevnem pranju iranskega denarja prav tako naznanila kazniva dejanja za več ljudi. Vsi so iz nekdanje uprave Nove ljubljanske banke. Osumljenci so bili: Marjan Kramar, Miran Vičič, Matej Narat, Alojz Jamnik, Marko Jazbec, Božo Jašovič, Igor Žvokelj, David Benedek, Claude Deroose, Robert Kleindienst in tudi takratna pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja v NLB Zdenka Bernik Strelec. Tožilec Brezigar, do katerega je bil Pezdir kritičen in je zaradi tega slednji postal tudi tarča napadov s strani Tepine, je ovadbo zoper vse bančnike zavrgel.
Pezdir je vseeno nadaljeval s preiskavo, zato so od NLB in NLB Interfinanz AG skušali dobiti podatke in dokaze, ki se nanašajo na posle švicarske družbe, v katerih je bila, po navedbah komisije, oškodovana NLB. Tožilstvo je tudi pri švicarskih pravosodnih organih poizvedovalo glede morebitnih kazenskih in predkazenskih postopkov zoper osumljence zaradi dejanj na škodo NLB Interfinanz AG. “Vendar iz posredovanega odgovora NLB, kakor tudi iz dokumentacije, ki je priloga poročil Preiskovalne komisije, ne izhaja, da bi NLB z izpostavljenimi posli bila oškodovana …” je zaključil tožilec Pridigar. Preiskovalna komisija je, kot je bil kritičen že tudi Pezdir, ovadila bančnike za nevestno delo. A očitno tožilstvo ugotavlja, da bančnikov ne gre preganjati, saj “niso uradne osebe”.
