Piše: Janja Strah
Komedija zmešnjav na tranzicijski levici se očitno nadaljuje. Včeraj so stranke iz nabora KUL predstavile dokument, ki naj bi predstavljal rešitve za »boljšo Slovenijo«, vendar bodo z njim prepričevale že prepričane. Torej tiste, ki imajo velik interes, da sedanja vlada odide in se znova vrne stara utečena praksa tranzicijskih vlad z razdeljevanjem denarja izbrancem.
»Trdno odločeni in zavezani k sodelovanju so voditelji opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB predstavili nabor rešitev za boljšo Slovenijo. Na dan, ko je predsednik republike podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, so prvaki štirih strank enotni, da bodo po volitvah sestavili stabilno levosredinsko vlado, ki bo v Sloveniji znova vzpostavila delujočo ustavno demokracijo. Skupni imenovalec štirih strank za napredek so vsem dostopno javno zdravstvo, močna socialna država, konkurenčno gospodarstvo in kakovostno izobraževanje. Spoštovanje ustave in zakonov, neodvisno sodstvo in svoboda medijev pa so nujni pogoji za napredek in razvoj države, so poudarili predsedniki, ki bodo svojo politiko gradili na spoštovanju in vključevanju vseh državljanov,« je zapisano v uvodu sporočila za javnost.
Ob tem se seveda lahko samo grenko nasmehnemo, kajti KUL dejansko doslej ni pokazal še ničesar – gre samo zato, ali verjamete njihovim obljubam ali ne. Ob tem so svojo vlogo skušali poudariti Socialni demokrati, ki so k sebi povabili tudi zadnjega šefa partije Milana Kučana – ali pa se je slednji povabil kar sam, saj je znano, da je njegova avtoriteta v KUL še vedno zelo močna. Predsednica SD Tanja Fajon je sicer dala poudarek na zdravstvu, češ še nikoli niso ljudje tako dolgo čakali na diagnoze, zdravljenje in operacije. »V ospredje bomo postavili bolnike, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Sama sem 30 let kronična bolnica in vem, kako pomembno je priti do oskrbe pravočasno. Vsakdo mora imeti dostop do osebnega zdravnika. Skrajšati moramo čakalne vrste. Naš načrt je, da mora vsakdo priti do specialista v 30 dneh. Kako to doseči? Takoj lahko ukinemo dodatno zdravstveno zavarovanje in prenesemo sredstva v osnovno zdravstveno zavarovanje. Nujno je tudi postopno višanje sredstev za javno zdravstvo na 12 % BDP, kar je je raven bolj razvitih držav,« je dejala. Seveda gre za sprenevedanje, saj je razmere v zdravstvu nemogoče spremeniti v kratkem času, v času vladavine tranzicijske levice pa so se dogajale največje zlorabe pri nabavi medicinske opreme. Fajonova pa je tudi nalašč izpustila vpliv pandemije covid19 v zadnjih dveh letih, kar predstavlja objektivno okoliščino pri slabšanju stanja v zdravstvu. Ob tem je SD pomagala rušiti vladne ukrepe proti širjenju epidemije.
Frontman Levice Luka Mesec pa je izpostavil socialno pravičnost, kar je sicer odkrivanje tople vode, saj je prav v času sedanje vlade prišlo do doslej najbolj drastičnih ukrepov za pomoč ljudem. Je pa bil pa Mesec po svoje realen, čeprav je v svojem nastopu natrosil veliko demagogije: »V novi vladi bomo garant za to, da se zaveze, ki jih bomo dali pred volitvami, upoštevajo. Da ne bomo dobili še ene vlade, ki je pred volitvami govorila nekaj, po njih pa delala nekaj povsem drugega. V svojem dosedanjem delovanju smo pokazali, da na tako igro ne pristajamo – in tudi ne bomo. Družbo je treba potegniti iz brezupa, postaviti jasne cilje, ki jih hočemo doseči do leta 2030 – in jih začeti uresničevati takoj, dan po volitvah. Zato smo danes predstavili, kako odgovoriti na draginjo, da si za svoje plače lahko privoščimo vse manj, in kako do leta 2030 priti do 30.000 javnih najemnih stanovanj.« Očitno prvaka Levice skrbi, da ne bi prišlo do še ene serije meta pušk v koruzo. No, ta bojazen je precej upravičena, glede na to, da vse štiri stranke iz KUL veže samo nasprotovanje Janezu Janši.
V njegovo modrovanje o socialni pravičnosti pa je vskočila Alenka Bratušek, češ da brez uspešnega gospodarstva ni močne socialne države, višjih plač in višjih pokojnin. V tem primeru ima nekdanja premierka sicer prav, a je spet pozabila na svojo dosedanjo vlogo pri gospodarjenju z državo. »Po volitvah je zato ključno stabilizirati javne finance v izogib podražitvi finančnih instrumentov ter sprejeti ukrepe za stalno gospodarsko rast in blažitev inflacijskih trendov. Naš dogovor za prihodnost je, da kar ustvarjamo danes, varčujemo za pokojnine prihodnjih generacij,« je dodala in predlagala, da bi se v demografski sklad poleg dobičkov stekala tudi sredstva od prodaje lesa in vode. Zavzela se je tudi za zeleni prehod: »S pospešeno izgradnjo zelene proizvodnje sončne in vetrne energije, s postavitvijo sončnih panelov in vetrnic ter z vzpostavitvijo 3. energetskega stebra, ki bi se ukvarjal samo z zeleno energijo in hitrejšim prehodom nanjo, lahko postanemo energetsko neodvisna država.« Ob tem, da je že sedanja vlada veliko naredila za ekologijo, pa seveda niti besede.
Piko na i pa je dodal prejšnji premier Marjan Šarec. »Pogoj za vse to, o čemer se danes pogovarjamo, je vlaganje v raziskave, razvoj in znanost. Več kot vložiš, hitrejši in boljši so rezultati. Prepričan sem, da tega področja ne gre jemati zlahka, kot ga jemljemo v Sloveniji. Cilj, ki smo si ga v stranki zastavili, so vlaganja v višini 1,5% BDP do leta 2026, kar ni veliko, so pa to realni cilji. Celotna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost pa je treba zvišati na najmanj 3% BDP. Če tega ne dosežemo, bomo capljali zadaj,« je povedal. In pozabil dodati, da bi vse to lahko uresničil že v času svoje vlade, a nič od tega.
Skratka, še ena komedija več.
