Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Razpoloženje v gospodarstvu se od začetka leta slabša, sporoča statistični urad. To se je nadaljevalo tudi aprila, ko je vrednost kazalnika gospodarske klime dosegla minus 2,5 odstotne točke in bila za eno odstotno točko nižja kot mesec prej. V medletni primerjavi je bila nižja za 6,9 odstotne točke. Nič nenavadnega v deželi, kjer je država gospodarstvu napovedala vojno na več frontah.
Spomnimo, Golobova vlada je že zelo zgodaj – celo pred volitvami – pokazala, da ji za gospodarstvo ni mar, še več, vidi ga kot razrednega sovražnika, hkrati pa molzni stroj za svoje velikopotezne socialne projekte, ki bi jih zavidal še sam Pol Pot.
Kar hitro so začeli govoriti o tem, da je “vodenje podjetij s strani lastnikov zastarelo” in sanjati o “delavskem samoupravljanju”. Hkrati so začeli napovedovati celo vrsto škodljivih davčnih ukrepov, ki so jih hitro po volitvah tudi uresničili. Izničili so Janševo dohodninsko reformo in s tem delavce prikrajšali za vsaj 1000 evrov na leto od 2025 naprej, delodajalce pa za konkurenčno delovno okolje – slovenski davki na delo so višji kot kjerkoli v soseščini, podjetja pa se morajo boriti s svetovno konkurenco, ki lahko delavcu ponudi višji neto za isti bruto. Prav tako so zvišali davek na dobiček pravnih oseb – še edini davek, po katerem je bila Slovenija konkurenčna preostalemu svetu.
Vzeli so gospodarstvu, dali svoji “ulici”
Prav tako je vlada začela divje trošiti, da bi potešila apetite uličnih bojevnikov, ki so jih spravili na Gregorčičevo, prav tako je našla službe za vsa politična trupla iz LMŠ in SAB – na koncu smo namesto olajšanja pri dohodnini dobili višje davke na espeje (predvsem popoldanskim normirancem so se davki kar podvojili!), višje korporativne davke, višje davke na oddajo nepremičnin, v zameno za to pa štiri nova ministrstva za prijateljski nezaposljiv kader ter eksplozijo sredstev za skrajno leve NVO.
Izstavljen račun
Ekonomski cikli delujejo na daljši čas. Zdaj se vladi končno izdajajo prvi računi za socialistično politiko. SURS, ki izvaja raziskavo, poroča, da sta imela negativni trend predvsem kazalnika v predelovalnih dejavnostih – njegova vrednost je bila v mesečni primerjavi nižja za 1,3 odstotne točke – in storitvenih dejavnostih, kjer se je poslabšala za 0,8 odstotne točke. Pozitivno pa so vplivali kazalniki v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu. V medletni primerjavi je na nižjo vrednost kazalnika vplivalo vseh pet kazalnikov zaupanja. A tudi v tem primeru je bila nižja predvsem vrednost kazalnika v predelovalnih dejavnostih, in sicer za celo 5,2 odstotne točke.
Gre za slovenski, ne globalni trend
Pomembno je poudariti, da v tem primeru to niso globalni trendi – evropsko in ameriško gospodarstvo medtem okrevata, Slovenija pa je izrazito izstopajoča po negativnih gospodarskih trendih (torej ne gre za dejavnike, na katere nimamo neposrednega vpliva tako kot pri vojni v Ukrajini in inflaciji). Pri tem pa bode v oči oglušujoča tišina cehovskih združenj, kot sta GZS in OZS, ki sta večinoma tiho ob vladnih socialističnih eksperimentih (po navadi se oglasijo komaj potem, ko so ukrepi že sprejeti in je prepozno).
Kdo v resnici zastopa gospodarstvenike? So cehovske organizacije del levega političnega dežnika ali organizacije, ki dejansko zastopajo interese svojih članov?
